Back

ⓘ Aristotel




Aristotel
                                     

ⓘ Aristotel

Aristótel, starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida, otok Evboja. Njegov učitelj je bil Platon, vendar pa je Aristotel bodisi sam utemelljil številne discipline ali bistveno vplival nanje, tako na filozofijo znanja in znanosti, logiko, biologijo, fiziko, etiko, politično teorijo in teorijo poezije. Iz njegovih idej se je razvil Aristotelizem.

                                     

1. Življenjepis

Aristotel je živel med letoma 384 in 324 pr. n št. Rodil se je na otoku Evboja. Izhajal je iz bogate meščanske družine. Njegov oče Nikomah je bil namreč za tiste čase zdravnik. Pri 17. Letih se je Aristotel odpravil v Atene, kjer se je vpisal v Akademijo. Izučil se je za dobrega znanstvenika, filozofa. Poleg tega je bil učenec in kritik Platona za katerega je dejal:" Platon mi je drag, a še dražja mi je resnica. ", s tem pa izkazal globoko spoštovanje do njega. Platon je uporabljal samo razum, Aristotel pa tudi čute. Ni bil samo zadnji veliki grški filozof, temveč je bil tudi prvi veliki biolog v Evropi. Ukvarjal se je z izredno veliko stvarmi, nekatere vede je formuliral povsem na novo in položil njihove temelje, ki so jih kasneje razvijali drugi znanstveniki. Ima izredno velik pomen v evropski kulturi, ravno on je ustvaril strokovni jezik, ki ga posamezne znanstvene panoge uporabljajo še danes. Bil je izredno velik sistematik, ukvarjal se je z biologijo, filozofijo, matematiko, logiko, astronomijo, etiko, politiko.Aristotel je kritiziral svet idej. Ta naj bi bil preveč onostranski, nadzemeljski in abstrakten. Trdil je, da se moramo zavedati za svet tukajmaterialni svet. Zanimal naj bi nas konkreten človek, ki je družbeno bitje, katerega značilnost je umovanje, česar druga bitja nimajo. Njegov sklep je da, je človek bitje, ki ima besedo. Za stvari pravi, da so lahko aktualne ali pa potencialne jih še ni, zato ne obstajajo; so le možnost. Neskončno mu ne pomeni le neskončno veliko, temveč tudi neurejenost - skratka vse, kar se ne da dokončno definirati. To je tisto, čemur" umanjka meja ". ali karkoli določilnega. Prav tako je razvil strokovni jezik, ki so ga uporabljali do renesanse. Aristotel je bil učitelj Aleksandra Velikega, s katerim je razvil dobro prijateljstvo. Ta mu je pomagal finančno z materialnimi pripomočki, zanj pa je ustnovil tudi knjižnico. Aristotel je veljal za avtoriteto. Bil je dober v fiziki, biologiji in astronimiji. Na teh področij je bila znanost vidna do renesanse. Bil je tudi uradni začetnik literarne teorije, logike, retorike, zgodovine in filozofije.

                                     

2. Razdelitev filozofije

Zelo znana je Aristotelova razdelitev filozofije. V njegovem času sta bili filozofija in znanost identični, tako da gre v bistvu za prvo evropsko klasifikacijo znanosti.

  • poietična filozofija iz grščine poieo, ustvarim
  • praktična filozofija
  • teoretična filozofija

Beseda" fizika ", ki jo najdemo tudi kot naslov Aristotelovega dela, označuje znanost o naravi in bi jo danes prevedli kot" naravoslovje "." Prva filozofija "zajema ontologijo in teologijo. Temo prve filozofije obravnavajo Aristotelovi spisi, naknadno naslovljeni Metafizika.

Teoretično znanje je samo sebi namen. Praktično in poietično znanje imata dodaten namen, namreč dobro nehanje in lepo ali koristno delo. Glede na vrsto predmetov se teoretično znanje dalje kot sledi:

  • Prva filozofija "metafizika" se ukvarja s teorijo substance, teorijo načel in teologijo neodvisnimi in nespremenljivimi temami
  • matematika z nesamostojnim in nespremenljivim Met. VI 1.
  • Naravoslovje z neodvisnim in spremenljivim

V tej razvrstitvi imajo zdi se posebno vlogo spisi, ki so jih zbrali šele po Aristotelovi smrtu v t.i Organonu. Najbolj pomembne med njimi je mogoče razvrstiti takole:

                                     

2.1. Razdelitev filozofije Aristotel in neskončnost

Aristotelu pripisujemo tudi uvedbo razlike med aktualno in potencialno neskončnostjo. Neskončno mu ne pomeni le neskončno veliko, temveč tudi neurejenost - skratka vse, kar se ne da dokončno definirati. To je tisto, čemur" umanjka meja ". ali karkoli določilnega. To razlaga s človeškimi pokolenji. Število bodočih pokolenj je aktualno neskončno se lahko uresniči. Toda zaenkrat bi to bila za Aristotela le potencialna neskončnost, saj pravi, da je ta neizčrpna - potencialno se sicer aktualizira - iz možnosti preide v dejansko, vendar le v skromnem obsegu - uresniči se le del tega, kar je na razpolago, kajti nikakor niso izčrpane vse potencialnosti možnosti. Poglejmo primer tvojih sorodnikov. V tem trenutku aktualnost jih je končno število. Možnosti je številno: da se silno razmožite ali pa ne. Tej možnosti pravi Aristotel potencialna neskončnost. Če bi se uresničila, bi govorili o aktualni neskončnosti. Neskončnost z dodajanjem v primeru določene kvantitete oziroma kozmosa, Aristotel trdi, da ne more biti ne dejansko ne potencialno neskončnega univerzuma, kajti glej zgoraj ne more obstajati dejansko neskončno razsežno telo. Vendar kozmos ne more biti niti potencialno neskončen, kar je posledica Aristotelovega prepričanja, da je" materija kozmosa večna in da ni nič narejenega iz nič ", kajti svet vsebuje vso obstoječo materijo, ki obstaja v omejeni količini. Rečeno drugače, Aristotel ni nikoli pozabil, da nič ne nastane iz nič, ali še drugače, Aristotel ni dopuščal možnosti, da bi lahko neka moč kaj ustvarila iz nič. Iz tega sledi, da mora biti kozmos nujno neskončen v trajanju.



                                     

3. Izbrana dela

  • O nebu De Caelo,
  • Metafizika Metaphysica,
  • O Vesolju De Mundo,
  • Politika Politica,
  • Zgodovina živih bitij Historia Animalium,
  • Nikomahova etika Ethica Nicomachea, izdala v slovenščini Slovenska matica,
  • Ekonomika Oeconomica,
  • O duši izvirno Peri Psyches, latinsko De Anima, izdala v slovenščini Slovenska matica
  • Poetika Ars Poetica,
  • Meteorologija Meteorologica,
  • Fizika Physica, izdala v slovenščini Slovenska matica, prevajalec Valentin Kalan,
  • Organon ali Orodje, ki ga sestavljajo: Kategorije, O izjavljanju, Prva analitika, Druga analitika, Topike, O modrovalskih ovržbah,
  • Retorika Ars Rhetorica,
                                     

4. Zunanje povezave

O Aristotelu
  • Aristotel - Christopher Shields
  • Bibliografija po temah PDF; 38 kB
  • Natančnejši seznam prispevkov
  • Aristotel - Interview - Christof Rapp audio
Aristotelova dela
  • "besedila grščina/angleščina - Projekt Perseus
  • Aristotelova dela angl MIT Classics