Back

ⓘ Viri za prosto izobraževanje




Viri za prosto izobraževanje
                                     

ⓘ Viri za prosto izobraževanje

Viri za prosto izobraževanje so prosto dostopni, brezplačni dokumenti in mediji za učenje, izobraževanje, ocenjevanje in raziskovanje. Razvoj in promocija virov v okviru gibanja za odprto družbo je trend na področju izobraževanja na daljavo, ki ponuja alternativno in izboljšano izobraževalno paradigmo.

                                     

1. Obseg in narava virov za prosto izobraževanje

Koncept virov za prosto izobraževanje ima več definicij. Izraz je bil prvič zapisan leta 2002 na Unescovem Forum on Open Courseware in je označeval" poučevanje, učenje in raziskovalno gradivo v katerem koli mediju, ki je v javni lasti ali pod javno licenco in ki dopušča brezplačni dostop, uporabo, prilagoditev in prerazporeditev medijev. "Odprta licenca je mednarodni pravni koncept za upravljanje z intelektualno lastnino. Pod vire za prosto izobraževanje štejemo učbenike, video gradiva, teste, programsko opremo, gradiva ali tehnike za podporo dostopu do znanja. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj definira vire za prosto izobraževanje kot digitalizirano gradivo, ki je brezplačno na voljo učiteljem, pedagogom, učencem in samoukom.

Neskladja med definicijami:

  • Narava virov: nekatere vključujejo le digitalne vire, druge tudi nedigitalne.
  • Izvor virov: nekatere zajemajo vire, ki so bili ustvarjeni izrecno za izobraževalne namene, druge pa vsak vir, ki bi bil uporaben pri učenju.
  • Raven odprtosti: večina definicij zahteva, da je vir v javni domeni, ostale zahtevajo, da je uporaba izključno izobraževalna ali pa izključujejo komercialno uporabo.

Definicijam je skupno, da:

  • obsegajo vse tipe digitalnih medijev.
  • vključujejo uporabo, predelavo in prilagoditev virov,
  • vključujejo prosto uporabo za izobraževalne namene za učitelje in učence in
                                     

2. Zgodovina

Gibanje za prostoizobraževalne vire se je rodilo v sferi odprtega učenja in učenja na daljavo, v kulturi odprtega znanja in vzajemnega učenja. Globalno promocijo virov za prosto izobraževanje je sprožil MIT Massachusetts Institute of Technology OpenCourseWare leta 2001 s postavitvijo celotnega kataloga svojih tečajev v prosti spletni dostop. Septembra 2007 so v Cape Townu sestavili manifest o prostem izobraževanju Cape Town Open Education Declaration in ga objavili 22. januarja 2008. V njem pozivajo vlade in založnike, da napravijo javno financirano učno gradivo brezplačno dostopno preko interneta.

                                     

3. Licenciranje

Odprti izobraževalni viri odpirajo vprašanja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine. Tradicionalno izobraževalno gradivo, kot so učbeniki, so varovani v skladu z običajno avtorsko zakonodajo. Alternativa so prilagodljivejše možnosti licenciranja Creative Commons, ki so manj omejujoče kot določilo "vse pravice pridržane" v okviru copyrighta. CC-licence so postale ključne za gibanje OER. Drugo dovoljenje, ki ga razvijalci programske opreme prostih izobraževalnih virov uporabljajo, je splošno dovoljenje GNU, ki spada k FOSS free and open-source software skupnosti. Viri za prosto izobraževanje so lahko statični ali dinamični in se skozi čas spreminjajo npr. Wikipedija.

                                     

4. Institucionalna podpora

Mnoge politike zahtevajo, da so javno financirani viri odprto licenčni, tj. zastonj. Velik del prostih virov za izobraževanje je bil financiran s strani univerz, fundacij in iz državnih sredstev. Unesco je sprožil razpravo o tem, kako uporabiti proste izobraževalne vire v praksi, v prepričanju, da lahko prosti izobraževalni viri razširijo dostop do kakovostnega izobraževanja, še posebej če ga organizirajo države in visokošolski zavodi. Unesco uporablja vire za prosto izobraževanje kot sredstvo za spodbujanje dostopa, pravičnosti in kakovosti v duhu Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Gibanje za prostoizobraževalne vire je bilo kljub temu deležno očitka, da je bilo neuspešno pri povezovanju na svetovni ravni.

                                     

5. Slovenski viri za prosto izobraževanje

  • Miran Hladnik in Toussaint Hočevar: Slovene for Travelers Slovenščina za popotnike, 2001.
  • Wikiverza.
  • Miran Hladnik: Nova pisarija, 2014.
  • Miran Hladnik: Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja 2002; eden izmed prvih prosto dostopnih univerzitetnih učbenikov.
  • i-Učbeniki: Spletno mesto interaktivnih učbenikov. Zavod RS za šolstvo idr., 2015-.
                                     

6. Opening up Slovenia

Opening up Slovenia je slovensko združenje za širjenje prostega izobraževanja. Je nosilec dveh projektov: UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje in ExploEdu.