Back

ⓘ Pekrski dogodki




                                     

ⓘ Pekrski dogodki

Radio Maribor je prvi poročal o pekrskih dogodkih in s sprotnim obveščanjem prispeval k seznanjanju slovenske javnosti o dogodkih na Štajerskem, v Mariboru in okolici. Pomembno vlogo pri obveščanju so imeli tudi dopisništvo RTV Slovenija, Večer Maribor, Delo in Dnevnik. Mnogi novinarji so se osebno izpostavili, med njimi: Jože Jagodnik, Breda Čepe, Majda Struc, Otmar Klipšteter in Janez Ujčič.

                                     

1. Možne posledice

Zavestna preprečitev spopada z armadnimi specialci ob vdoru v stavbo Skupščine občine Maribor pri ugrabitvi podpolkovnika Vladimirja Miloševiča in njegovega spremstva, ki si ga je armadni vrh močno želel, najprej v Pekrah, je zgodovinsko mojstrstvo vseh odgovornih v mestu. Prelivanje krvi v Mariboru bi bila za JLA povod in pretveza za razglasitev izrednih razmer in uporabo izrednih ukrepov v Republiki Sloveniji, s čimer bi bila napovedana osamosvojitev čez mesec dni skoraj gotovo nemogoča.

                                     

2. Širši kontekst Pekrskih dogodkov

Ob dejstvu, da je bila JLA po oborožitvi in po strukturi ena najmočnejših armad v Evropi, je bilo pričakovati, da bo armada reagirala na slovenske poteze po plebiscitu. In to kljub temu, da je bila razglasitev samostojnosti Slovenije javno zamejena s šestmesečnim rokom, torej od decembra 1990 do konca junija 1991, in da je Slovenija vedno poudarjala željo, da se to zgodi po mirni in konsenzualni poti.

Armada je povod za konflikt našla v trenutku, ko je Slovenija v skladu s svojimi samoosvojitvenimi koraki sprejela odločitev, da slovenskih nabornikov ne bo več pošiljala v JLA, ampak da bo formirala svoje obrambne sile in da bo nabornike usposabljala v slovenskih centrih za vojaško usposabljanje na Igu in v Pekrah.

Vsi dogodki okrog 710. učnega centra TO v Pekrah so bili dejansko le povod za širšo in vnaprej načrtovano akcijo vodstva JLA proti teritorialni obrambi in legitimnim organom Republike Slovenije. JLA je poskušala z demonstracijo vojaške sile v Mariboru poseči v miren proces osamosvajanja Republike Slovenije in ga ob morebitnem spopadu s TO tudi nasilno zavreti in preprečiti.

Armada je tudi pokazala, da se ne bo odrekla poseganju v politično življenje in da je po mariborskih dogodkih obstajala realna nevarnost, da bo armada posegla v mirno uresničitev na plebiscitu izražene volje slovenskih ljudi o suverenosti in samostojnosti Slovenije.

                                     

3.1. Pomen Pekrskih dogodkov Pomen za Slovenijo

Dogajanje v Pekrah je imelo velik simbolni pomen. Pokazalo je resen namen, da bo Slovenija to, kar je sprejela na plebiscitu, tudi dejansko izvedla. In ne samo, da bo to izvedla, ampak da je ta korak sposobna tudi zavarovati, da ga je odločena zavarovati.

Pekrski dogodki so imeli večkraten pomen - začela je nastajati prva mirnodobna slovenska vojska, Pekre pa so bile tudi prvo neposredno merjenje moči agresorske JLA ter slovenske vojske in policije. Pekrski dogodki so tudi pokazali odločnost in odločenost prebivalcev Peker in Maribora, da bodo branili samostojno državo.

                                     

3.2. Pomen Pekrskih dogodkov Pomen za mesto Maribor

Mariborčani, ki so od prvega trenutka mirno in dostojanstveno demonstrirali proti ravnanju JLA z množičnim zbiranjem v Pekrah in pred vojašnicami, niso le preprečili izhoda tankom in drugim vojaškim enotam, marveč so pokazali jugoslovanskemu armadnemu vrhu, da nanje, kljub slabšemu gospodarskemu in socialnemu položaju v mestu kot tudi drugod v Sloveniji, ne morejo računati pri nasilni pokoritvi Slovenije.

Zgodovinska tradicija slovenskega Maribora se je leta 1991 samo nadaljevala. Maribor je leta 1918 z akcijo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev ohranil Sloveniji njen severni del. Leta 1941 je bila prav v Mariboru, na dan 29. aprila, samo tri dni po obisku Adolfa Hitlerja v mestu, izvedena prva uporniška akcija v Sloveniji proti okupatorjem. Leta 1991 so Mariborčanke in Mariborčani, policija in teritorialna obramba najprej pri pekrskih dogodkih, kasneje pa v osamosvojitveni vojni, dokazali izredno domoljubje, učinkovitost in uspešnost ter profesionalnost pri obrambi domovine.

Zaradi zgodovinskega pomena pekrskih dogodkov je 23. maj eden izmed štirih spominskih dnevov mestne občine Maribor in krajevni praznik KS Pekre.



                                     

4. Spomin na Pekrske dogodke

Da spomin na tisti čas in dogodke ne bi zamrl je od leta 1992 naprej organiziran tradicionalni spominski pohod od Izobraževalnega centra v Pekrah do Vojašnice generala Maistra in nazaj. Organizatorji: Organizacijski odbor spominskega pohoda, Turistično društvo Pekre in Območno združenje slovenskih častnikov Maribor.

Mestna občina Maribor je 23. maj razglasila za svoj spominski dan.

Muzej narodne osvoboditve Maribor je leta 2001 ob desetletnici izdal monografijo.

V Izobraževalnem centru Pekre, na prizorišču dogodkov, je bila leta 2006 odprta spominska soba in stalna razstava Pekrski dogodki. Razstavo so pripravili: Mestna občina Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor in RTV Slovenija - Televizija Maribor.

Ministrstvo za obrambo je udeležencem dogodkov podelilo Spominski znak Pekre.

                                     

5. Navedbe

  • Janez Janša:" Pekre ni bil samo lokalni dogodek. Šlo je za veliko dramo, ki je pretresla Slovenijo.
  • Igor Bavčar:" Dogodki ob Pekrah bi verjetno potekali drugače, če bi upoštevali. informacije Varnostno-informativne službe.
  • Milan Kučan:" Če bi ob Pekrah slovenska oblast reagirala brez pokritja v svojem pravnem redu, bi prišlo do uvedbe izrednih razmer, to pa bi za dolgo časa odložilo ali celo prekinilo osamosvojitvena dejanja v Sloveniji.
                                     

6. Viri

  • Predsednik Republike Slovenije
  • Krajevna skupnost Pekre - Pekrski dogodki
  • Slovenska varnostno-obveščevalna agencija
  • Predsednik Vlade Republike Slovenije
  • Začelo se je v Pekrah / Ob desetletnici Pekrskih dogodkov in vojne za Slovenijo / Muzej narodne osvoboditve Maribor, 2001.