ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 72




                                               

Ekumenski koncil

Ekumenski koncil je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti. Beseda ekumenski je grškega izvora: οικουμένη = pravila, zapovedi). Na kánonih temelji cerkveno pravo.

                                               

Prvi lyonski koncil

Prvi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 28. junija do 17. julija 1245 v lyonski stolnici kot trinajsti ekumenski koncil. Sklical ga je in mu predsedoval Papež Inocenc IV. Navzočih je bilo čez 250 cerkvenih očetov, med nji ...

                                               

Prvi vatikanski koncil

Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve. Koncil je leta 1868 sklical papež Pij IX. z bulo Aeterni Patris. Koncilska zasedanja so potekala v letih 1869-70, do uradnega zaključka pa je prišlo šele leta 1960, čeprav kon ...

                                               

Florentinski koncil

Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje ...

                                               

Galikanizem

Galikanizem je smer v francoskem katolicizmu, ki je poskušala omejiti papeško oblast v korist škofovske in posvetne oblasti. Smer se prvič pojavi v Franciji v poznem srednjem veku, velik razmah pa doseže s sporom Filipa IV. Lepega s papežem Bonif ...

                                               

Katoliška enciklopedija

Katoliška enciklopedija: mednarodno delo, ki obravnava ustrojstvo, nauk, disciplino in zgodovino katoliške Cerkve. Nanaša se tudi na Staro katoliško enciklopedijo ter Izvirno katoliško enciklopedijo.,

                                               

Konciliarizem

Konciliarizem je teološka smer v katoliški Cerkvi, ki zagovarja mnenje, da imajo koncilski odloki v določenih okoliščinah večjo veljava od papeževe in se jim torej mora ukloniti tudi on. Pogoj naj bi bil, da je koncil sklican formalno pravilno in ...

                                               

Konstanški koncil

Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil. Sklicala sta kralj Sigismund in pap ...

                                               

Kvartodecimanizem

Kvartodecimanizem je bilo krščansko versko gibanje, ki je zagovarjalo mnenje, da bi morali veliko noč praznovati 14. nisana po judovskem koledarju. Izraz kvartodecimanizem izhaja iz latinskega števnika quartus decimus = štirinajsti. Kot je znano, ...

                                               

Prvi lateranski koncil

Prvi lateranski koncil je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Rimu, glavnem mestu Papeške države v Lateranu, od 18. marca 1123 do 6. aprila 1123. Sklical ga je in mu osebno predsedoval Kalist II. katoliška Cerkev ga šteje za deveti ekumenski ...

                                               

Tretji lateranski koncil

Tretji lateranski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. marca - 19. marca 1179 v Lateranu kot enajsti ekumenski koncil. Sklical ga je in mu predsedoval Papež Aleksander III. Navzočih je bilo 1000 prelatov, med njimi 302 škofa.

                                               

Četrti lateranski koncil

Četrti lateranski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 11. novembra - 30. novembra 1215 v Lateranu v Rimu kot dvanajsti koncil. Sklical ga je in mu predsedoval Papež Inocenc III. Navzočih je bilo 1400 cerkvenih očetov, med njimi vs ...

                                               

Peti lateranski koncil

Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517. Sklical ga je Julij II. v Rimu, v Lateranu kot odgovor na reformni Drugi pisanski koncil, nazvan conciliabulum, ki ga je sklical francoski kralj. Glavni namen tega 18. vesoljnega cerkvenega zbo ...

                                               

Milanski edikt

Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja. To je bil drugi tolerančni edikt po ti ...

                                               

Pokol Latinov

Pokol Latinov je bil velik pokol katoličanov – avtohtonih prebivalcev Carigrada, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva, od strani pravoslavnih prebivalcev mesta maja 1182.

                                               

Pornokracija

Pornokracija, poimenovano tudi latinsko Saeculum obscurum, je bilo obdobje v zgodovini papeštva v prvi polovici desetega stoletja, začenši z namestitvijo papeža Sergija III. leta 904, ki je trajalo šestdeset let do smrti papeža Janeza XII. leta 9 ...

                                               

Prvi efeški koncil

Razkol se je zaostroval. Naslednje leto je cesar Teodozij 408-450 sklical vesoljni koncil v Efezu za vzhodne škofe - papež je tja poslal tri svoje legate, ki so prebrali njegovo pismo z obsodbo nestorijanstva s priporočilom, naj škofje vztrajajo ...

                                               

Prvi nicejski koncil

Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja pri Konstantinoplu, da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko narav ...

                                               

Trulanska sinoda

Trulanska sinoda je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega ca ...

                                               

Drugi lyonski koncil

Drugi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7. maja - 17. julija 1274 v lyonski stolnici Svetega Janeza Krstnika kot štirinajsti ekumenski koncil. Sklical ga je in mu predsedoval Papež Gregor X. Navzočih je bilo okrog 1560 k ...

                                               

Solunski edikt

Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II. V njem so objavili, da morajo vsi njihovi podložniki slediti ...

                                               

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Čeprav navadno kot letnico razkola navajajo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, pa je ...

                                               

Apolinarizem

Apolinarizem je kristološki nauk, ki ga je razvil Apolinarij iz Laodikeje in deluje v slogu kristologije logos-sarks ter tako skuša pojasniti način združevanja dveh narav Jezusa Kristusa, človeške in Božje. Ob rojstvu Jezusa naj bi tako Logos ki ...

                                               

Apostolska dela

Apostolska dela so peta knjiga Nove zaveze, ki govori o nastanku Cerkve na binkošti in njenem širjenju po Rimskem cesarstvu in svetu. Poroča o delovanju apostolov in tistih, ki so se jim pridružili, ter se zaključi s Pavlovim jetništvom v Rimu. K ...

                                               

Evangelij po Janezu

Evangelij po Janezu spada poleg Matejevega, Markovega in Lukovega med štiri svetopisemske evangelije. Začne se z uvodom v ritmizirani prozi, pričevanjem Janeza Krstnika, nadaljuje s poklicem prvih učencev in Jezusovim delovanjem v javnosti in med ...

                                               

Katoliške cerkve vzhodnega obreda

Katoliške cerkve vzhodnega obreda je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo. Delijo se na uniatske cerk ...

                                               

Kopti

Kopti so etnično-verska skupina v Egiptu in največja krščanska ločina v državi. Beseda izvira iz grške Αιγυπτoς, Aigyptos v pomenu Egipt preko arabske besede Qibt ali Qubt in je prvotna oznaka za prebivalce Egipta, potem ko so ga osvojili Arabci, ...

                                               

Sveta Trojica (praznik)

Za druge pomene glej Sveta Trojica. Sveta Trojica je premakljiv krščanski praznik, ki se ga praznuje v Rimskokatoliški Cerkvi prvo nedeljo po binkoštih. Ob tem prazniku se kristjani spominjajo skrivnosti Svete Trojice - troedinega Boga. S praznik ...

                                               

Avguštinci

Avguštinci, kratica so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu. Avguštinci so skupek raznih duhovnih panog, katerih menihi se opirajo na vodila, ki jih pripisujejo sv. Avguštinu. v 11. stoletju so se kot prvi pojavili korarji ali redovni kanoniki, ...

                                               

Bistriško-konjiški naddekanat

Bistriško-Konjiški naddekanat je rimskokatoliški naddekanat, ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov škofije Maribor. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od 7. aprila 2006, ko je bila škofija po ...

                                               

Bogoslovno semenišče Ljubljana

Bogoslovno semenišče Ljubljana je bilo uradno ustanovljeno leta 1717, ko so v Semeniški palači pričeli stanovati prvi bogoslovci.

                                               

Božji služabnik

Božji služabnik je v katoliški cerkvi naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri. Ta naziv dobi oseba ob pričetku škofijskega postopka za ugotavljanje svetosti, to je v cerkvenem procesu priznanja možne beatifikacije in k ...

                                               

Celjski naddekanat

Celjski naddekanat je rimskokatoliški naddekanat, ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prešnjih štirih naddekanatov škofije Maribor.

                                               

Cerkev sv. Ane, Višnja Gora

Cerkev, ki stoji na vrhu podologovatega griča, v starem mestnem jedru Višnje Gore se prvič omenja leta 1507, vendar bi lahko stala na današnjem mestu zagotovo že v 15. stoletju. Svojo današnjo podobo je cerkev dobila v 18. stoletju, ko so leta 17 ...

                                               

Cerkev sv. Kozme in Damijana, Krka

Cerkev sv. Kozme in Damijana leži v vasi Krka v občini Ivančna Gorica in spada med sakralno stavbno dediščino. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1135, v 18. stoletju je bila večkrat prezidana. Danes je večladijska baročna cerkev s polkrožno obok ...

                                               

Cerkev sv. Ožbolta, Leskovec

Večja vas na kraški planoti je prvič omenjena leta 1152 v povezavi s stiško posestjo. Posebna zanimivost podružnične cerkve sv. Ožbolta kralja in mučenca predstavlja lesen strop, narejen leta 1633 tega leta se cerkev tudi prvič pisno omenja. Na s ...

                                               

Častitljivi Božji služabnik

Častitljivi Božji služabnik je v katoliški cerkvi naziv za pokojnika, ki so se mu v cerkvenem procesu priznanja možne beatifikacije in kanonizacije priznale vrline zglednega življenja v veri, ter mu je bil že izdan bodisi razglas o herojskih krep ...

                                               

Drugi vatikanski koncil

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške Cerkve. Koncil je leta 1962 sklical papež Janez XXIII., ki pa je umrl pred koncem koncila. V nadaljevanju je koncil vodil papež Pavel VI. Koncil se je zaključil leta ...

                                               

Grška katoliška cerkev

Grška katoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Je cerkev lastnega prava, ki pri bogoslužju uporablja bizantinski obred v grščini, staroslovanski ali narodni jezik. Grškokatoliška cerkev je v popolni edinosti s katoliško cerkvijo in ...

                                               

Kapucini

Kapucíni, kratica, so najmlajša veja manjših bratov Frančiška Asiškega. Predstavljajo eno izmed treh vej prvega reda frančiškanov. Kapucini so nastali leta 1525 zaradi različnega gledanja na zahtevo uboštva znotraj reda. Samostojnost reda je leta ...

                                               

Kartuzijani

Sveti Bruno 1027/1030 - 1101 učenjak in učitelj, se je rodil v Kölnu, v ugledni in premožni rodbini. Po šolanju v domačem kraju je obiskoval teološko univerzo v Reimsu, kjer je postal vodja katedralne šole in član tamkajšnjega kapitlja, pozneje t ...

                                               

Kartuzijanski samostan Jurklošter

Kartuzijanski samostan Jurklošter ali Kartuzija Jurklošter, je bil eden izmed štirih kartuzijanskih samostanov na območju današnje Slovenije. Ustanovil ga je Henrik I., Krški Koroški škof leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili Francozi in ...

                                               

Kartuzijanski samostan Pleterje

Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Leži na Dolenjskem, blizu Šentjerneja. Ta samostan je edina še delujoča kartuzija v Sloveni ...

                                               

Katoliška dežela Abruci-Molize

Katoliška dežela Abruci-Molize je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Abruci-Molize. Obsega sledečih 11 škofij: Teramo, Pescara, Lanciano, Chieti, Termoli, Campobasso, Trivento, Isernia, Sulmona, Avezzano in LAqui ...

                                               

Katoliška dežela Apulija

Katoliška dežela Apulija je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Apulija. Obsega sledečih 19 škofij: San Severo, Manfredonia, Cerignola, Trani, Molfetta, Bari, Conversano, Brindisi, Lecce, Otranto, Ugento, Nardò, O ...

                                               

Katoliška dežela Bazilikata

Katoliška dežela Bazilikata je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Bazilikata. Obsega sledečih 6 škofij: Melfi, Acerenza, Matera, Tricarico, Tursi, Potenza. Po podatkih zbornika Istituto Centrale per il sostentame ...

                                               

Katoliška dežela Emilija - Romanja

Katoliška dežela Emilija - Romanja je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Emilija - Romanja in državi San Marino. Obsega sledečih 15 škofij: Piacenza, Fidenza, Parma, Reggio Emilia, Modena, Carpi, Bologna, Ferrara ...

                                               

Katoliška dežela Kalabrija

Katoliška dežela Kalabrija je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Kalabrija. Obsega sledečih 12 škofij: Cassano allo Ionio, Lungro, Rossano, Crotone, Catanzaro, Locri, Reggio Calabria, Oppido Mamertina, Mileto, La ...

                                               

Katoliška dežela Kampanija

Katoliška dežela Kampanija je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Kampanija. Obsega sledečih 25 škofij: Alife, Caserta, Acerra, Cerreto Sannita, Benevento, Montevergine, Ariano Irpino, Avellino, S. Angelo dei Lomb ...

                                               

Katoliška dežela Lacij

Katoliška dežela Lacij je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Lacij in državi Vatikan. Obsega sledečih 21 škofij: Viterbo, Civita Castellana, Sabina-Poggio Mirteto, Rieti, Tivoli, Subiaco, Palestrina, Anagni, Sora ...