ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 57




                                               

Quinckejeva cev

Quinckejeva cév je cev za merjenje valovne dolžine zvoka. Cev se razdeli na dva kraka, ki se spet sestaneta. Skozi cev prihaja zvok, dolžina enega izmed obeh krakov se spreminja in ugotavlja ojačanje in oslabitve izhajajočega zvoka. Imenuje se po ...

                                               

Radialni pospešek

Rádialni ali centripetalni pospéšek je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva. Nastopa pri kroženju. Izračunamo ga kot zmnožek kvadrata kotne h ...

                                               

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok. Glede na frekvenco oziroma valovno dolžino lahko razdelimo radijske valove ...

                                               

Radioluminiscenca

Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja. Ionizacijski delec torej trči z atomom ali molekulo in s tem povzroči prehod orbitalnega elektrona na vzbujeno stanje. Po prehodu na osnovno stanje ...

                                               

Refraktometer

Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika. Lomni količnik se izračuna iz lomnega zakona ali pa iz sestave materiala s pomočjo Gladstone-Daleove zveze. Svetloba v refraktometru vstopa iz stekla z velikim lomnim koli ...

                                               

Registrska tona

Regístrska tóna je enota za prostornino, ki se uporablja pri navajanju velikosti ladij glede na prostor za tovor in/ali potnike. 1 registrska tona RT = 100 kubičnih čevljev = 2.8316847 m³. Enote ne smemo zamenjevati s tono, ki je enota mase. Najv ...

                                               

Reverzibilna sprememba

Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno. V mehaniki so praktično vse spremembe reverzibilne oz. povrnljive, med tem ko se pri termod ...

                                               

Riemannova sfera

Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: C ^ = C ∪ { ∞ }, {\displaystyle {\widehat {\mathbb {C} }}=\mathbb {C} \cup \{\infty \}\!\,} ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni ...

                                               

Roton

Roton je kvazidelec, ki se pojavlja v supertekočem He-4. Zamisel za uvedbo rotona je dal ruski fizik Lev Davidovič Landau 1908 – 1968 v letu 1941. Izraz roton pa je uvedel ruski fizik Igor Jevgenjevič Tamm 1895 – 1971. Zakon disperzije osnovnih v ...

                                               

Rumena

Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve. Rumena je ena od subtraktivnih primarnih barv, njena komplementarna barva je vijolična. Zaradi lastnosti pigmentov, ki so se upo ...

                                               

Schrödingerjeva mačka

Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki. Preskus je razdelal avstrijski fizik Erwin Schrödinger. Poskuša ponazoriti nepopolnost zgodnje interpretacije kvantne mehanike pri prehodu od podatomskih ...

                                               

Sfermion

Sfermion je v razširitvi Standardnega modela s supersimetrijo, delec, ki je superpartner pripadajočega fermiona. Fermioni v Standardnem modelu imajo spin 1/2. V supersimetričnih razširitvah Standardnega modela ima vsak delec svojega superpartnerj ...

                                               

Sievert

Sievert oz. sivert je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za vpliv manjših doz ionizirajočega sevanja na človeško telo. Z njim ocenjujemo stohastično tveganje ekvivalentne ali efektivne doze sevanja za zdravje, ki je definirano kot verjetno ...

                                               

Sila upora

Síla upòra je nekonservativna sila, ki deluje na telo pri gibanju v tekočini in ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali sila, s katero tekočina upira pretakanju po cevi. Vzrok upora je viskoznost pri laminarnem toku in vrtinci v turbulentnem tok ...

                                               

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava: V optiki označujemo z izrazom sipanje pojav, da vpadlo elektromagnetno valovanje, ki pada na površino, v tej vzbudi nihanje nabitih delcev, tako da ti sevajo sipano elektromagnetno valovanje v vse smeri. Pri ...

                                               

Spektroskopija

Spektroskopíja je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo. Sevanje je v tem pomenu lahko elektromagnetno, mehansko ali pa gre za delce.Pogosti primeri spektroskopije so analize spektrov elektromagnetnega v ...

                                               

Spinon

Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon. Elektroni s ...

                                               

Spinor

Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup, element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja. Za razliko od tenzorjev prostor spinorjev ni moč zgraditi v enoznačnem in naravnem s ...

                                               

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje. Ko se to zgodi, se sistem ne obnaša več simetrično. To se lahko zgodi v mnogih stanjih. Grupa simetrij ...

                                               

Standardni kubični meter

Standardni kubični meter je dogovorna enota za količino snovi, zlasti plina. Količina snovi je sicer opredeljena z maso, vendar je tekočine in pline nerodno tehtati in raje merimo prostornino. Zaradi raztezanja snovi s temperaturo moramo pri nata ...

                                               

Stefanova naloga

Stefanova naloga je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika. Klasična ...

                                               

Stefanovo število

Stefanovo števílo je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: S t e = c p Δ T q t = c p T − t q t, {\displaystyle \mathrm {Ste} ={\frac {c_{p}\Delta T}{q_{t}}}={\frac {c_{p ...

                                               

Stikalo

Stikálo je osnovni element električnih tokokrogov, s katerim vključimo ali izključimo tokokrog. Stikala in tipkala so naprave s katerimi vklapljamo in izklapljamo porabnike električne energije. To opravijo s premikanjem in odmikanjem kontaktnega ...

                                               

Strela

Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom. Ko strelo opazujemo, najprej vidimo svetlobni blisk, saj je mnogo hitrejši od groma, ki je zvok in se torej širi s hitrostjo približno 340 m/s. Strele se pojavljajo ob nevihtah in so lahko ...

                                               

Strig

Stríg je deformacija teles, pri kateri leži sila vzporedno s ploskvijo, na katero prijemlje. Silo uravnovesi nasprotno enaka sila na nasprotni ploskvi, navor dvojice sil pa uravnovesi nasprotno enak navor dvojice sil v smeri pravokotno na prvo dv ...

                                               

Superpartner

Superpartner je domnevni delec, ki ga predvideva supersimetrija. Superpartnerje včasih imenujemo tudi sdelci. V skladu s teorijo supersimetrije ima vsak fermion superpartnerski bozon. Poleg tega vsakemu bozonu pripada superpartnerski fermion. Las ...

                                               

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Del spektra, od približno 380 nm do približno 750 nm, ki ga zazna človeško oko, se imenuje vidna svetloba. Hitrost svetlobe v vakuumu je 299.792.458 m/s in je ...

                                               

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas. Zamisel" svetovnice "je posplošitev pojma" tira "ali poti in se od njiju razlikuje za časovno razsežnost. Svetovnica po navadi vsebuje ...

                                               

Šum

Šúm je v splošnem moteč zvok. Značilnost šuma je da nima izrazitih tonov, ampak ima širok zvezni frekvenčni spekter. Nastane ob nepravilnem nihanju prožne snovi - strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra. Pri glasbi p ...

                                               

Temperatura sublimacije

Temperatúra sublimácije je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku, nižjem od tlaka trojne točke, obenem obstojata trdna in plinasta faza snovi. Če zmesi trdne in plinaste faze dovajamo toploto, se njena temperatura ne spremeni, na račun tr ...

                                               

Tenzorsko polje

Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini. Ker je tenzor posplošitev skalarja in vektorja, je tenzorsko polje posplošitev skalarnega in vektorskega polja. Mnogo pojmov, ki jih obravnav ...

                                               

Termoelektrični pojav

Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno. Med termoelektrične pojave uvrščamo Seebeckov pojav, Peltierov pojav, Thomsonov pojav, pa tu ...

                                               

Termopar

Termočlen je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi. Termopari se veliko uporabljajo v elektroniki kot temperaturna zaznavala. Lahko se uporabljajo tudi ...

                                               

Teža

Téža je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso. Teža je enaka zmnožku mase m in težnega pospeška g: F g = m g. {\displaystyle \mathbf {F} _{g}=m\mathbf {g} \!\.} Teža je vektorska količina in kaže v smeri ...

                                               

Toplotno sevanje

Glej tudi: sevanje črnega telesa in Planckov zakon Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi. Vsa snov s temperaturo večjo od absolutne ničle oddaja toplotno sevanje. Ko je temperatura ...

                                               

Tor (enota)

Tor je enota za tlak, definirana kot 1 / 760 standarne atmosfere, kar je enako 101 325 / 760 paskala. Zgodovinsko je bil tor definiran kot enak enemu milimetru živega srebra, zaradi kasnejših redefinicij obeh enot pa se zdaj malenkostno razlikuje ...

                                               

Transformator

Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence. Je najenostavnejši elek ...

                                               

Translacija

Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego. Poseben primer translacije je premo gibanje, kjer so krivulje, ...

                                               

Trdnina

Trdnína, tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) ...

                                               

Trirazsežni prostor

Trirazsežni prostor je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina ter višina. Trirazsežni prostor je človekovo življenjsko okolje. Poleg prvih treh razsežnosti je za naše življenje pomembna predvsem še četrta - čas, medtem ko imajo ...

                                               

Tunelski pojav

Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke. Pri tunelskem mikroskopu, je ta delec elek ...

                                               

Uklon nevtronov

Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov. Sam uklon nevtronov je tehnologija v kateri pošiljamo na vzorec nevtrone in opazujemo interferenčne pojave. To je možno zato, ker se vsi elementarni delci obnašajo tudi kot valovi.

                                               

Ultravijolično valovanje

Últravijólično valovánje je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Območje ultravijoličnega valovanja lahko razdelimo na" bližnje UV območje "ter" ...

                                               

Upwelling

Upwelling je proces, v katerem se globoke, hladne plasti morske vode dvigajo na površino. Pri tem hladna voda, bogata s hranili, spodrine tople površinske sloje, ki potonejo. Glavni vzroki pojava so vetrovi, ki pihajo iz kopnega proti morju ali v ...

                                               

Veliki hadronski trkalnik

Veliki hadronski trkalnik je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov protonov z zelo veliko kinetično energijo. Glavni cilj je raziskovanje veljavnosti in omejitev standardnega modela, tren ...

                                               

Vetrna energija

Vetrna energija je skupni izraz za postopke pridobivanja energije iz premikanja zračnih mas. Najpogosteje gre za sistem vetrnice, ki energijo vetra pretvori v mehansko ali električno energijo.

                                               

Von Neumannova entropija

Von Neumannova entropíja v kvantni statistični mehaniki predstavlja razširitev pojma klasične entropije na področje kvantne mehanike. John von Neumann je v svojem delu Matematične osnove kvantne mehanike Mathematische Grundlagen der Quantenmechan ...

                                               

Vrenje

Vrénje je tako uparevanje kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev. Če je kapljevina segreta do vrelišča, se mehurčki dvigajo do površine, para pa se sprošča v okolico. ...

                                               

Vrstični tunelski mikroskop

Vrstični tunelski mikroskop je naprava za slikanje površine preučevanega predmeta v velikostnem razredu atomov, tovrstne naprave pa omogočajo tudi manipulacijo z atomi na površini. Dosegajo ločljivost 0.1 nm v ravnini površine in 0.01 nm v globin ...

                                               

Vzbujeno stanje

Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju. Jedro je lahko prav tako v vzbujenem stanju, kot elektron, ki kroži okrog jedra. Isomer označimo z *. 38 87 {\displaystyle {}_{38}^{87}} Sr* je is ...