ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 56




                                               

Kvark t

Kvark t je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov. Ima električni naboj enak +2/3 in maso okoli 172.04 GeV/c 2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark t. Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed t ...

                                               

Kvaziimpuls

Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži. To vrsto gibalne količine ne smemo zamenjati s klasično gibalno količino, ki je povezana z gibanjem mase. Najbolj pogosto je kvaziimpuls povezan s kvazid ...

                                               

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem. Domena Lagrangeeve funkcije je fazni prostor. Sistem se giblje tako, da zavzame Lagrangeeva funkcija ekstremno vrednost. Eulerjeve enačbe odgovarjajočega variacijs ...

                                               

Landoltov kolobar

Landoltov kolobar obroč) je optotip – standardizirani simbol za preskus vida. Razvil ga je oftalmolog švicarskega rodu Edmund Landolt. Landoltov kolobar vsebuje obroč z odprtino in je tako podoben črki C. Odprtina je lahko v različnih legah. Nalo ...

                                               

Lichtenbergova figura

Lichtenbergove figure so razvejana električne razelektritve, ki se včasih ohranijo na površini ali v notranjosti trdnega dielektrika. Imenujejo se po nemškem fiziku Georgu Christophu Lichtenbergu, ki jih je prvi odkril in raziskoval. Lichtenberg ...

                                               

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih. Obnašanje elektronov se močno spremeni, ko se nahajajo zelo blizu. To izgleda kot, da se zelo težko gibljejo dru ...

                                               

Lomni količnik

Lomni količnik je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru c {\displaystyle {c}} in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi v f {\displaystyle {v_{\rm {f}}}}. n = c v f. {\displaystyle n={\frac {c ...

                                               

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično. Transformacija opisuje kako so pri meritvah opazovalce ...

                                               

Loschmidtovo število

Loschmidtovo števílo je fizikalna konstanta, ki določa število delcev idealnega plina v dani prostornini. Po navadi je podano pri standardnih pogojih. Predlagana vrednost CODATA za leto 2006 je: n 0 = 2.686 777447 10 25 m -3 pri 0 °C in 1 atm. Im ...

                                               

Magnet

Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje. Trajni magnet je izdelan iz feromagnetne snovi. V takšnih snoveh zgledi so: železo, nikelj in kobalt se lahko magnetni dipoli atomov in molekul uredijo znotraj makroskopskih Weissovih domen i ...

                                               

Magnon

Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži. Podoben je fonon, ki pa je skupina vzbujenih stanj atomov ali ionov. Magnon lahko gledamo kot kvantiziran spinski val. V kristalih la ...

                                               

Majoranov fermion

Majoranov fèrmion je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec. Kot fermion ima polovični spin. Nima naboja. V naravi še niso našli Majoranovega fermiona. Predvidevajo, da je nevtrino Majoranov ali Diracov fermion. Imenuje se po italijanskem fiziku ...

                                               

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor je tenzor 2. reda, ki se uporablja v klasični elektrodinamiki za prikaz interakcij med elektromagnetnimi silami in gibalno količino. Imenuje se po Jamesu Clerku Maxwellu. V preprostih primerih, kot je na primer gibanje ...

                                               

Metrika FLRW

Métrika FLRW je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti. Opisuje enostavno povezano, homogeno, izotropno širjajoče ali krčajoče se Vesolje, povezano po poti, ne pa nujno enostavno povezano. Sama sp ...

                                               

Mezon B

Mezon B je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u ali d ali s ali c. Predvidevajo, da je kombinacija kvarka t in njegovega antikvarka nemogoča, ker ima kvark t prekratko življenjsko dobo. Kombinacija kvarka b in njegovega antikvar ...

                                               

Mezon D

Mezon D je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije. Mezon D so prvič opazili na Stanfordskem linearnem pospeševalniku v letu 1976. Ker je mezon D najlažji mezon, ki vseb ...

                                               

Mezon J/Ψ

Mezon J/ψ je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark. Vezano stanje kvarka c in njegovega antikvarka imenujemo čarmonij. Mezon J/ψ je sam sebi antidelec in energetsko predstavlja najnižjo stanje para kvark-antikvark. Mezon so odk ...

                                               

Mezon η

Mezon η in mezon η′ je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z η {\displaystyle \eta \,} in η ′ {\displaystyle \eta ^{\prime }\,}. Mezon η spada med pseudoskalarne mezone. Pojavlja se tudi v dveh oblikah ...

                                               

Mezon Υ

Mezon Y je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b ¯ {\displaystyle b{\bar {b}}\,}. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 skupina E288 pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana rojen ...

                                               

Mikrovalovi

Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra. Vključeno je tudi območje UHF in EHF. Mikrovalovno območje torej vključuje celotno območje SHF.

                                               

Minimalni supersimetrični standardni model

Minimalni supersimetrični standardni model ali MSSM je razširitev standardnega modela z uporabo supersimetrije. V minimalnem supersimetričnem standardnem modelu ima vsak delec svojega superpartnerja. Doslej še niso odkrili nobenega delca, ki bi b ...

                                               

Mnogočasovne razsežnosti

Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti. Možnost obstoja več časovnih razsežnosti so nekajkrat raziskovali v fiziki in filozofiji.

                                               

Modra

Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino. Ob jasnem vremenu je nebo modre barve zaradi Rayleighovega sipanja Sončeve svetlobe. Večja količina vode H 2 O je videti mod ...

                                               

Multiplet

Multiplet ima v fiziki več pomenov. Kot multiplet lahko razumemo: skupino črt v spektru, ki so blizu druga drugi, kar je posledica podobnih energijskih nivojev atomov, ki se samo malo razlikujejo v energiji. Tako majhne razlike v energiji nivojev ...

                                               

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo. Telesa imajo komplementarne značilnosti, ki jih v istem času ni moč izmerit ...

                                               

Načelo nedoločenosti

Heisenbergovo načèlo nedolóčenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca. Načelo natančno dol ...

                                               

Naravni toplotni obtok

Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike. Pogoji za nastanek toplotnega obtoka so še: obstoj težnost|težnost ...

                                               

Nastanek para

Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec. Ob fotoelektričnem pojavu in Comptonovem pojavu je nastanek para eden temeljnih me ...

                                               

Neprava barva

Neprava barva se nananaša na slike, fotografije ipd., ki prikazujejo objekte v barvah, različnih od tistih, ki bi jih prikazovale prave fotografije. Slika objekta v pravih barvah je slika, ki jo človeško oko zazna enako kot izvirnik - zeleno drev ...

                                               

Nerazločljiva delca

Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne. Med nerazločljive delce spadajo osnovni delci, kot so elektroni, in tudi sestavljeni delci, kot so atomi ali molekule v točno enakem kvantnem ...

                                               

Nernstov potencial

Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane. Ione poganja gradient elektrokemijskega potenciala, slednji pa je sestavljen iz dveh prispevkov: po eni strani na ion ...

                                               

Newtonska tekočina

Newtonska tekočina je tekočina, katere viskoznost je linearno ter poteka skozi koordinatno izhodišče.

                                               

Nukleon

Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone. Število nukleonov v jedru podaja masno število A. Pri vseh jedrih z izjemo jedra vodika in izotopa helija ³He je število nevtronov v jedru večje ali enako šte ...

                                               

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev. Osnovne delce sestavlja 12 fermionov in 12 antifermionov, ki so splošno "materični delci" in "antimaterični delci" in tudi bozoni, ki ...

                                               

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov je fizikalni, ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas. Imamo enako stara dvojčka. Eden od njiju odide na pot z vesoljskim plovilom in se pri tem giblje s hitrostjo blizu hitrosti svetlobe c v vakuumu. Ko se čez ...

                                               

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil. Jakost pete sile naj bi bila v grobem enaka jakosti gravitacijske sile, torej precej šibkejša kot elektromagnetna sila ali močna jedrska sila, delovala pa ...

                                               

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike. Objavlja jo Ameriško fizikalno društvo.

                                               

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij. Od leta 1958 jo izdaja Ameriško fizikalno društvo kot nov poganjek revije Physical Review. V Physical Review Letters objavljajo kratke članke, imenovane" pisma ...

                                               

Physics World

Physics World je znanstvena revija Fizikalnega inštituta. Izhaja mesečno v mednarodnem merilu in pokriva vsa področja fizike, tako čiste in uporabne. Večinoma je namenjena fizikom po svetu - raziskovalcem, zaposlenim v industriji ali poučevalcem. ...

                                               

Planckova doba

Planckova dôba v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10 -43 sekunde, v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi. Imenuje se po Maxu Plancku. Načeloma pr ...

                                               

Plazmon

Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme. Plazmone najdemo tudi kot skupinska nihanja prostega elektronskega plina v polprevodnikih in kovinah. Kar pomeni foton za elektromagnetno valovanje, to je plazmon za nihanje v ...

                                               

Podaljšanje časa

Podaljšanje časa je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu. V Einsteinovih teorijah relativnosti se pojav kaže na dva načina: v posebni teoriji relativnosti ure, ki se giblj ...

                                               

Pojav GMR

Pojav GMR je velikanska magnetna upornost. Je kvantnomehanski pojav. Pojavlja se v izmenični magnetnih in nemagnetnih tankih slojih debeline nekaj nanometrov. Zaradi pojava GMR je električna upornost snovi odvisna od smeri magnetenja. Pri magnete ...

                                               

Polariton

Polariton je kvazidelec, ki nastane kot posledica medsebojnega delovanja elektromagnetnega valovanja in nekaterih vzbujenih stanj v snovi. Polariton je rezultat delovanja fotonov na vzbujena stanja snovi. Najbolj znani so fononski polaritoni, ki ...

                                               

Potencial

Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja. Potencial se veliko uporablja v fiziki.

                                               

Potisk

Potísk je reakcijska sila, ki nastane, ko sistem izvrže ali pospeši maso v eni smeri. Skladno z Newtonovimi zakoni gibanja posledično nastane sila - potisk - na ta sistem z enako velikostjo in nasprotno smerjo. Meri se ga, kot druge sile, v newto ...

                                               

Povlek prostora

Povlek prostora je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu. Vrtilni povlek prostora sta prva izpeljala iz teorije leta 1918 avstrijski matematik Josef Lense in fi ...

                                               

Poyntingov vektor

Poyntingov véktor je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja. Imenuje se po angleškem fiziku Johnu Henryju Poyntingu, ki ga je leta 1884 uvedel. Določen je kot: P → = E → × H →. {\disp ...

                                               

Precesija

Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču. Pri precesiji os vrtenja ne miruje, ampak se giblje tako, da opisuje plašč stožca. Kotna hitrost precesije ω p {\disp ...

                                               

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici. Rečemo lahko tudi, da je tir telesa premica. Premo gibanje je poseben primer translacije. Lahko je enakomerno ali pospešeno. Če poravnamo koordinatni sistem opa ...