ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 55




                                               

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel je pozitivno nabit kvazidelec na mestu, kjer manjka elektron. Pojem elektronske vrzeli se uporablja v fiziki, kemiji in elektrotehniki. Elektronska vrzel se razlikuje od pozitrona, ki je podoben elektronu in ga prištevamo med de ...

                                               

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

                                               

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi. Ena najpreprostejših enačb stanja je splošna plinska enačba, ki navzlic svoji preprostosti razmeroma dobro velja za pline pri ...

                                               

Enakomerno pospešeno gibanje

Enakomérno pospešêno gíbanje je poseben primer pospešenega gibanja, pri katerem se pospešek s časom ne spreminja. Zgled enakomerno pospešenega gibanja je poševni met. Posebni primer, ko je pospešek enak nič, imenujemo enakomerno gibanje. Primer, ...

                                               

Energija in razvoj

Za druge pomene glejte energija razločitev. Energija in razvoj je področje, ki se ukvarja z dostopnostjo energije vsemu človeštvu, razvojem in izkoriščanjem novih virov energije ter učinkovitejšo izrabo virov energije. Tehnološko napredne družbe ...

                                               

Enosmerni električni tok

Enosmerni električni tok je energija, ki poteka od pozitivnega pola do negativnega pola. V atomu se elektroni ločijo, ter nastane elektrina. Tako se ločeni elektroni hočejo združiti po najlažji poti. Električna napetost nam pove, kako močno se lo ...

                                               

Eulerjevi koti

Eulerjevi kóti so pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa v trirazsežnem evklidskem prostoru. Kote je vpeljal Leonhard Euler. Telesu se lahko določi smer po nizu treh vrtenj, ki jih opisujejo Eulerjevi koti. V tem smislu je enakovredna trdi ...

                                               

Evtektik

Evtektik je finozrnata zmes, ki nastane pri evtektični reakciji in ima lastnosti čiste kovine. Prav tako ima ohlajevalno krivuljo čiste kovine, kar pomeni, da pri določeni evtektični temperaturi nastopi transformacija taline v trdo stanje. V sist ...

                                               

Faradayeva konstanta

Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov. Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Michaelu Faradayu. Čeprav je konstanto v večini primerov nadomestila standardna izpeljana e ...

                                               

Fermi-Diracova statistika

Fermi-Diracova statistika je kvantna statistika, ki velja za fermione, kvantne delce, za katere velja izključitveno načelo in imajo polovičen spin. Za Fermi-Diracovo statistiko je verjetnostna funkcija delcev v stanju z energijo ϵ i {\displaystyl ...

                                               

Fermijev problem

Fermijev problem, Fermijevo vprašanje ali Fermijeva ocena je v fiziki in še posebej pri izobraževanju v fiziki ocenitveni problem, ki se uporablja pri preučevanju razsežnostne analize, aproksimacije in pomena jasne identifikacije predpostavk. Pro ...

                                               

Filtracija

Filtracija je postopek ločevanja tekočine in trdne snovi suspendirane v njej, pri katerem tekočina prehaja skozi medij, ki je nepropusten za trdno snov. Velikost delcev trdnine, ki jih filter zadrži, je odvisna od velikosti odprtin v njem. Kot me ...

                                               

Fotometrija

Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja. Fotometrija se ukvarja samo z vidnim delom spektra elektromagnetnega sevanja, ki sega od 380 nm pa do 830 nm valovne dolžine. Ta del spektra imenuj ...

                                               

Franck-Hertzev poskus

Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma. Rezultati so dali eleganten dokaz za Bohrov model atoma, ki je predhodnik kvantne mehanike. Za ...

                                               

Francosko fizikalno društvo

Francosko fizikalno društvo je francosko znanstveno društvo, ki vključuje vse francoske fizike in fizičarke. Društvo je leta 1873 ustanovil dAlmeida, ki je prispeval k razvoju in vplivu fizike v Franciji. Društvo je poleg Francoskega kemijskega d ...

                                               

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti. Prvič jih je izpeljal Aleksander Aleksandrovič Fridm ...

                                               

Gel-Mann-Nišidžimov obrazec

Gell-Mann-Nišidžimov obrazec povezuje barionsko število, tretjo komponento izospina ter čudnost osnovnega delca z njegovim električnim nabojem. Imenuje se po ameriškem fiziku Murray Gell-Mannu rojen 1929 in japonskem fiziku Kazuhiku Nišidžimi 192 ...

                                               

Geodetična precesija

Geodétična precesija je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa. Vektor je na primer lahko vrtilna količina žiroskopa, ki kroži okrog Zemlje ...

                                               

Globinska ostrina

Globínska ostrína je v optiki in še posebej v povezavi s fotografijo in filmom del prizora, ki se na sliki pojavi zadovoljivo ostro. Čeprav lahko leče prikažejo sliko le na eni razdalji, zmanjšanje ostrine postopoma pada na vsaki strani goriščne ...

                                               

Gorišče v neskončnosti

Goríšče v neskônčnosti je v geometrijski optiki in fotografiji stanje v katerem leča ali drug optični sistem tvori sliko telesa/objekta, ki je neskončno oddaljen. To odgovarja gorišču za vzporedne žarke. Slika nastane v gorišču leče in goriščna r ...

                                               

Gravitacijska anomalija (fizika)

Za druge pomene glejte gravitacijska anomalija. Gravitacijska anomalija je v teoretični fiziki primer anomalije, kvantnomehanski pojav, po navadi enozančni diagram, ki ovrže splošno kovariantnost splošne teorije relativnosti združeno z nekaterimi ...

                                               

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso. α κ {\displaystyle \alpha _{\kappa }\!\,} je osnovna fizikalna konstanta in brezrazs ...

                                               

Hamiltonova mehanika

Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika. Uporablja drugačen matematični formalizem, ki ponuja bolj abstraktno razumevanje teorije. Zgodovinsko je ...

                                               

Hidrostatični paradoks

Hídrostátični paradóks je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine, ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže ...

                                               

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže. V nestisljivih kapljevinah narašča tlak p premo sorazmerno z globino h: p = p 0 + ρ g h. {\displaystyle p=p_{0}+\rho gh\!\.} Pri tem je p 0 {\displaystyle p_{0}} zračni tlak ...

                                               

Hidrostatika

Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine. Za slednje je značilno, da je sila na katerokoli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne v smeri rezultante sil. Koncept je leta 1647 v ...

                                               

Higgsov bozon

Higgsov bozón je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev. Njegova vloga je precej osnovna: Higgsovi bozoni so nosilci Higgsovega polja, za katero se predvideva, da prežema vse Vesolje in daje vsem drugim delcem mas ...

                                               

Higgsovo polje

Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje. Obstoj polja je upravičen, saj lahko pojasni velike razlike v masi med delci polja ši ...

                                               

Hladna fuzija

Hladna fuzíja je tehnični izraz za jedrsko zlivanje, ki lahko poteka mnogo pod temperaturo, ki je potrebna za termonuklearne reakcije. Obstaja več načinov, kako doseči tako reakcije, vendar trenutno še noben od njih ne proizvede več energije, kot ...

                                               

Hodograf

Hodográf je v mehaniki zvezna krivulja, ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine. Je geometrijsko mesto točk povezav konic spremenljivega vektorja hitrosti točkastega telesa s poljubno izbrano nepomično točko. Lega ...

                                               

Holon

Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli. Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujemo spinon. Elektr ...

                                               

Hundovo pravilo

Hundovo pravilo pravi, da elektroni zasedejo energijsko enakovredne orbitale posamično. To trditev je leta 1925 postavil nemški fizik Friedrich Hund. Povedano drugače: vsako energijsko enakovredno orbitalo zasede najprej po en elektron; orbitala ...

                                               

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se giblje nepospešeno, torej si ...

                                               

Infrazvok

Infrazvok je longitudinalno valovanje s frekvenco pod 15 Hz, ki ga človeško uho ne more slišati. Infrazvok ni zvok v ožjem pomenu besede, saj je zvok definiran kot valovanje zraka, ki ga lahko zazna človeško uho. Kljub temu pa vpliva na počutje - ...

                                               

Intersticijski atom

Interstícijski atóm ali vrívni atom je vrsta točkaste napake kristalne mreže. To so atomi, ki ne zasedajo mrežnega mesta v kristalni mreži, temveč se vrinejo v vrzeli ali intersticije, ki so v idealni kristalni mreži prazne. Razlikujemo lastne vr ...

                                               

Izhlapevanje

Izhlapévanje je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje. Izhlapevanje se od izparevanja loči po tem, da poteka pri temperaturi, nižji od temperature vrelišča, ter, da prehajajo v plinasto stanje le mole ...

                                               

Jakobovo število

Jakobovo števílo je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: J a = c p Δ T h v = ρ L c p T − T v ρ G q t, {\displaystyle \mathrm {Ja} ={\frac {c_{p}\Delta T}{h_{v}}}={\frac {\rho _{\rm {L}}c_{p}T-T_{\rm {v}}}{\rho _{\rm {G}}q_{t}}}\!\ ...

                                               

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile. Teorijo je objavil leta 1921 Theodor Kaluza, ki je razširil Einsteinovo splošno teorijo relativnosti na petrazsežni prostor-čas. E ...

                                               

Kaplja

Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose. Kaplja je lahko tudi obdana z drugo kapljevino, če se kapljevini ne mešata, kot na prime ...

                                               

Kapljevinski helij

Kapljevínski hélij je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah. Njegovo vrelišče in kritična točka sta odvisna od njegovega izotopa. Gostota kapljevinskega helija pri vrelišču in tlaku 1 atm je približno 0.125 g/ml. Helij-4 je prvi u ...

                                               

Katerjevo nihalo

Katerjevo nihálo je obrnljivo nihalo, ki ga je skonstruiral in izdelal angleški fizik in stotnik Henry Kater leta 1817 za točno merjenje težnega pospeška. Niha lahko okrog dveh osi, po navadi simetričnih glede na masno središče. Njegova prednost ...

                                               

Kilovatna ura

Kilovátna úra je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se upor ...

                                               

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul. Kinetična teorija plinov natančno opiše veliko osnovnih lastnosti plinov, vključujoč tlak in difuzijo. Osnovna n ...

                                               

Klančina

Klančína ali klánec je v mehaniki ravna ploskev, nagnjena glede na vodoravnico za nek kot. Klančina je eno osnovnih orodij, s katero zmanjšamo silo, potrebno, da breme dvignemo na neko višino. Namesto tega opravimo isto delo tako, da z manjšo sil ...

                                               

Københavnska interpretacija

Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg. Je ena najstarejših izmed številnih predlaganih interpretacij kvantne mehanike in ostaja ena najpogosteje poučevani ...

                                               

Koeficient upora

Koeficiènt upôra je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda. Nastopa v kvadratnem zakonu upora, kjer manjši koeficient upora pomeni, da bo imelo telo manj aerodinamičnega ali hid ...

                                               

Kotna ločljivost

Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstav ...

                                               

Kromatična aberacija

Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin. Napaka nastane zato, ker leča ne more zbrati svetlobe različnih valovnih dolžin v isti točki. Lomni količ ...

                                               

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji. Pojem kvant se najpogosteje uporablja v posebni veji fizike, ki jo imenujemo kvantna mehanika. V kvantni mehaniki lahko fizikalne ...

                                               

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni. Tr ...