ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 54




                                               

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi. V obeh primerih narašča sila upora z drugo potenco hitrosti. Kvadratni zakon upora velja pri velikih vrednostih Reyn ...

                                               

Snellov zakon

Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma. Vpadni žarek PO doseže mejno ploskev v točki O. V tej točki se lahko potegne vpadno pravokotnico na površino. Kot med vpadno prav ...

                                               

Moseleyjev zakon

Moseleyjev zakon je fizikalni empirični zakon o značilnih rentgenskih žarkih, ki jih sevajo atomi. Zakon je odkril in objavil angleški fizik Henry Moseley leta 1913. Je zgodovinsko pomemben pri kvantitativni upravičenosti koncepta jedrskega model ...

                                               

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles. Predstavljajo temelj dinamike in klasične mehanike. Newton je zakone prvič formuliral v svojem znanem delu Matematična načela naravoslovja Philosoph ...

                                               

Ohmov zakon

Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: I = U R. {\displaystyle I={\frac {U}{R}}\!\.} Pri tem je R električni upor. Zakon nosi ime po nemškem fizik ...

                                               

Ohranitveni zakoni

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje. Sledi nepopoln seznam ohranitvenih zakonov, ki so do sedaj vedno veljali: izrek o ohranitvi kinetične ...

                                               

Planckov zakon

Planckov zákon je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T {\displaystyle T}. Kot funkcija frekvence ν {\displaystyle \nu } je Planckov ...

                                               

Plinski zakoni

Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina: Boylov zakon tudi Boyle-Mariottov zakon povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri stalni temperaturi p 1 V 1 = p 2 V 2 {\displays ...

                                               

Poiseuillov zakon

Poiseuillov zákon podaja prostorninski pretok pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine po gladki valjasti cevi s stalnim presekom pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila: Φ V = d V d t = π r 4 8 η Δ p l {\displaystyle \Phi _{V}={dV ...

                                               

Raoultov zakon

Raoultov zakon je fizikalni zakon, ki obravnava parne tlake idealnih raztopin. Ime je dobil ime po svojem odkritelju, francoskem kemiku François-Mariu Raoultuu in pravi: parni tlak idealne raztopine je odvisen od parnega tlaka posamezne komponent ...

                                               

Zakon težnosti

Splòšni gravitacíjski zákon v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo. Poleg tega teorija pokaže, da kadar je masa telesa večja, je večja tudi njegova gravitacijska sila. Isaac Newton je zapisal zakon v svoji knjigi Matematična ...

                                               

Van t Hoffov zakon

Van t Hoffov zakon podaja zvezo med osmotskim tlakom in koncentracijo topljenca pri osmozi, ki velja za razredčene raztopine: π = R T c. {\displaystyle \pi =RTc\!\.} Pri tem je π {\displaystyle \pi \,} osmotski tlak, R {\displaystyle R\,} splošna ...

                                               

Wienov zakon

Wienov zákon je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine λ 0 {\displaystyle \lambda _{0}} vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T {\displaystyle T} konstanten: λ 0 T = k W, λ. {\displaystyle \ ...

                                               

Zakon o ohranitvi naboja

Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu. Skupna količina električnega naboja, količina pozitivnega naboja minus količina negativnega naboja v Vesolju, se ohranja. Prvi je načelo ...

                                               

Fourierjev zakon

Zákon o prevájanju toplôte podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine ...

                                               

Zakon o vzajemnem učinku

Zakon o vzajemnem učinku je fizikalna zakonitost, ki jo je odkril Isaac Newton. Če prvo telo deluje na drugo telo z neko silo, potem tudi drugo telo deluje na prvo z nasprotno enako silo. F → 12 = − F → 21, {\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}_{1 ...

                                               

Časovnica odkritij kemijskih elementov

Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu. Elementi so na splošno navedeni v vrstnem redu, v katerem je bil vsak prvič opredeljen kot čisti element, saj natančnega ...

                                               

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju. To je hitrost pri kateri spremembam porazdelitve energije in gibalne količine snovi sledijo opazljive spremembe ...

                                               

Fresnelov disk

Poissonova péga je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa zaradi Fresnelovega uklona. Ta pojav je bil pomemben pri odkritju valovne narave svetlobe in predstavlja običajni način prikaza, da se svetloba obnaša kot valova ...

                                               

Absorpcijski spekter

Absorpcíjski spékter je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin. Absorbirana valovna dolžina se pojavi kot temna črta na svetlem ozadju zveznega spektra. Absorpcijske črte v Sončevem spektru so Fraunhoferje ...

                                               

Adiabatni eksponent

Adiabátni eksponènt je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini: κ = c p c V = c m, p c m, V, {\displaystyle \kappa ={\frac {c_{p}}{c_{V}}}={\f ...

                                               

Akcija (fizika)

Ákcija je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema. Je matematični funkcional določena kot časovni integral Lagrangeeve funkcije med začetno lego x {\displaystyle x} v času t 1 {\displaystyle t_{1}} in izbrano končno le ...

                                               

Aksion

Aksion je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki rešila velik problem simetrije CP. Aksion je verjetno tudi sestavni del temne snovi v vesolju.

                                               

Ameriško fizikalno društvo

Ameriško fizikalno društvo je druga največja orgnizacija fizikov za Nemškim fizikalnim društvom. Društvo objavlja več kot ducat znanstvenih revij, vključno s priznanima Physical Review in Physical Review Letters, ter vsako leto organizira več kot ...

                                               

Amper

Sistem SI definira amper tako: En amper je določen z izražanjem numerične vrednosti osnovnega naboja v enoti Coulomb, ki je enaka vrednosti, kjer je sekunda določena z valovanjem nevzburjenega aroma cezija-133 ob absolutni ničli pri prehodu med n ...

                                               

Atom vodika

Atom vodika je atom kemičnega elementa vodika. Klasično se ga primerja z Bohrovim modelom in upošteva, da je energija kvantizirana: m v r = n h 2 π. {\displaystyle mvr={\frac {nh}{2\pi }}\!\.} Električno nevtralni atom vsebuje pozitivno nabiti pr ...

                                               

B²FH

B²FH so začetnice Burbidgea, Margaret Burbidge, Williama Fowlerja in Hoylea, ter se nanašajo na članek iz astrofizike z naslovom Nastanek elementov v zvezdah, objavljen leta 1957. Članek je tako znan, da se nanj sklicujejo kar s kratico B²FH, in ...

                                               

Baksanski nevtrinski observatorij

Baksanski nevtrinski observatorij je nevtrinski observatorij Inštituta za jedrske raziskave Ruske akademije znanosti. Leži v Baksanski soteski Kavkaškega hrbta, 38 km od mesta Tirniauz v avtonomni republiki Kabardino-Balkariji. Podzemna poslopja ...

                                               

Bipolaron

Kadar sta dva polarona blizu drug drugemu, lahko znižata energijo tako, da skupaj uporabita iste motnje v kristalni mreži. To povzroči, da se medsebojno privlačita in nastane bipolaron. Kadar je medsebojni vpliv velik, pride do vezanega bipolaron ...

                                               

Bolometer

Bolométer žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja. Izumil ga je leta 1878 ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir Samuel Pierpont Langley. Bolometer je sestavljen ...

                                               

Centrifugalna sila

Centrifugálna síla je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju. Jakost centrifugalne sile je enaka jakosti centripetalne sile, ko gibanje telesa opišemo v inercialnem opazovalnem sis ...

                                               

Cepljivi material

Cepljívi materiál je snov sestavljena iz atomov, ki se cepijo po zajetju počasnega nevtrona. Cepljiv material je bistvena učinkovina v jedrskih reaktorjih in atomskih bombah. Pri cepljivem materialu ne gre le za primerno sestavo glede prisotnih k ...

                                               

Comptonova valovna dolžina

Comptonova valovna dolžina je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta. Vpeljal jo je Arthur Holly Compton pri svojem opisu sipanja fotonov z elektroni. Comptonova valovna dolžina delca je enaka valovni dolžini fotona, katerega ene ...

                                               

Coulomb

Coulomb je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja. Označujemo ga s črko C. En coulomb je enak naboju, ki ga prenese električni tok 1 A v času 1 s, kar je približno 6.24 10 18 osnovnega naboja elektrona/protona. ...

                                               

Čargino

Čargino domnevni supersimetričen delec, ki pripada nabitim delcem. Čargini so superpozicija iz superpartnerjev električno nabitih delcev umeritvenega in Higgsovega polja, torej winov in higsinov. Pri umeritvenem polju imamo nabite delce wino, ki ...

                                               

Čarmonij

Čarmonij je vrsta kvarkonija. Med čarmonije prištevamo mezon J/Ψ, ki je sestavljen iz c in njegovega antikvarka. Kvark in antikvark sta vezana z močno silo. Različne kombinacije kvantnih števil dajejo različna stanja čarmonija. Podobno je zgrajen ...

                                               

Časovna konstanta

Časóvna konstánta je v fiziki in tehniki parameter, ki označuje odziv na skočni vnos prvega reda linearnega stacionarnega sistema. Časovna konstanta je glavna karakteristična enota linearnega stacionarnega sistema prvega reda. V časovnem območju ...

                                               

Delphi (CERN)

DELPHI magnetni spektrometer, ki je med letoma 1989 in 2000 deloval na trkalniku LEP v Evropskem centru za fiziko osnovnih delcev CERN v Ženevi. Poleg tega, da je natančno razločeval sledi in energije razpadnih produktov trkov med elektroni in po ...

                                               

Delta E

Delta je oznaka za barvno razliko dveh barv, izraženih s koordinatami CIEL*a*b barvnega prostora. Izračun: Δ E a, b = Δ L 2 + Δ a 2 + Δ b 2 {\displaystyle \Delta E_{\rm {a{,}b}}={\sqrt {\Delta L^{2}+\Delta a^{2}+\Delta b^{2}}}} Δ L = L 1 − L 2 {\ ...

                                               

Dewarjeva posoda

Dewarjeva posóda je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo. Če je npr. napolnjena z vročo tekočino, se bo tekočina v njej ohlajala mnogo počasneje kot v običajni posodi. Dewarjevo posodo je izumil škotski fizik in kemik sir ...

                                               

Dibarion

Dibarion je velika skupina namišljenih delcev, ki so sestavljeni iz šestih kvarkov poljubnega okusa. Predvidevajo, da so po nastanku precej stabilni. Obstoj dibariona je predvidel ameriški fizik Robert Jaffe. Najbolj pogosto se omenja H dibarion, ...

                                               

Dielektrična spektroskopija

Dielektrična spektroskopija ali elektrokemična impedančna spektroskopija meri dielektrične lastnosti snovi kot funkcijo frekvence. Temelji na interakciji zunanjega polja z električnim dipolnim momentom vzorca, po navadi izraženim z dielektričnost ...

                                               

Digitalna fizika

Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo. S takšnimi predpostavkami si lahko Vesolje zamislimo kot izhod kakšnega raču ...

                                               

Dilaton

Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun. Povezan bi bil z gravitacijo. Včasih ga enačijo tudi z radionom ali graviskalarjem. Je delec, ki se nanaša na teoretično skalarno polje, ki se pojavlja v Kaluza-Kleinovi teoriji. Podobno ...

                                               

Draperjeva točka

Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa. Znaša 525 °C, določil pa jo je John William Draper leta 1847. Telesa pod to temperaturno točko sevajo v glavnem v infra ...

                                               

Efektivna masa

Efektivna masa se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa. Lahko se dokaže, da elektroni in elektronske vrzeli v kristalu podobno reagirajo v zunanjem polju. Obe vrsti delcev se ...

                                               

Ehrenfest-Tolmanov pojav

Ehrenfest-Tolmanov pojav je pojav pri katerem temperatura ni konstantna v prostoru pri toplotnem ravnovesju in se spreminja z ukrivljenostjo prostor-časa. Pojav sta leta 1930 raziskovala Richard Chace Tolman in Paul Ehrenfest. Pojav je še posebej ...

                                               

Ehrenfestov izrek

Ehrenfestov izrèk v fiziki povezuje odvod pričakovane vrednosti kvantnomehanskega operatorja s komutatorjem tega operatorja s hamiltonko sistema: d t ⟨ A ⟩ = 1 i ℏ ⟨ \rangle +\left\langle {\frac {\partial A}{\partial t}}\right\rangle \!\,} kjer j ...

                                               

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija. Enačbe je Einstein prvič objavil leta 19 ...

                                               

Eksciton

Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile. Prištevamo ga med kvazidelce. Ekscitoni so električno nevtralni, nahajajo pa se v izolatorjih, polprevodnikih in nekaterih tekočinah. Eksciton nastan ...