ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 53




                                               

Parnost (fizika)

Parnost je v fiziki simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate. V treh dimenzijah je to sprememba predznaka vseh treh koordinat P: x y z ...

                                               

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje. Smiselno jo je vpeljati le pri transverzalnih valovanjih, pri katerih je nihanje pravokotno na smer širjenja valovanja. Najpogosteje se polarizacija vpelje pri elektromagnetnem valo ...

                                               

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine. Polje je v odvisnosti od tega kakšna je fizikalna količina, ki jo pripišemo vsaki točki tega polja, lahko skalarno, vektorsko, tenzorsko ali spinorno ...

                                               

Metrika Minkowskega

Prostor Minkowskega je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo, ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti. V ...

                                               

Prostor-čas

Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost. V prostoru-času se dogajajo vsi fizikalni dogodki. Gibanje planetov okrog Sonca se lahko, na p ...

                                               

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela. Polna energija je vsota kinetične, potencialne, notranje in drugih o ...

                                               

Renormalizacija

Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma. Pri opisovanju prostora in časa kot kontinuuma so nekatere sta ...

                                               

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein. Splošna teorija relativnosti razlaga gravitacijsko silo kot posledico ukrivljenosti prostora-časa. Gr ...

                                               

Superprevodnost

Súperprevódnost je v fiziki pojav, da električna upornost snovi pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič. Druga značilnost superprevodnika je, da povsem izrine magnetno polje iz svoje notranjosti. Superpre ...

                                               

Supersimetrija

Súpersimetríja je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin. Ti delci se imenujejo superpartnerji. To pomeni, da supersimetrija povezuje delce in nj ...

                                               

Supertekočnost

Súpertekóčnost je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti. Stanje se ...

                                               

Šibki izospin

Šibki izospin je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil. Povezan je s šibkimi interakcijami. Spada med kvantna števila okusa. Komponento šibkega izospina označujemo s T z {\displaystyle T_{z}\,} ali T 3 {\displaystyle T_{3}\,}. Šibki ...

                                               

Točkasto telo

Tóčkasto teló je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju. Zaradi tega ima točkasto telo tri translacijske prostostne stopnje. Masa točkastega telesa m {\displaystyle m\!\ ...

                                               

Toplota

Toplota je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo. V fiziki pripišemo toplotni energiji navadno simbol Q. Toplotno energijo po definiciji mednarodnega si ...

                                               

Uklon

Uklon ali difrakcija je širjenje valov v področje sence. Pojav se opazi vedno, kadar valovanje naleti na neprozorno oviro ali na majhne odprtine. Podoben pojav se opazi tudi, kadar valovanje potuje skozi sredstvo s spremenljivim lomnim količnikom ...

                                               

Valovno število

Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot 2.π/ λ. število valovnih dolžin na enoto dolžine v smeri širjenja valovanja ali 1/λ, kjer je λ valovna dolžina ali Valovno število merimo v rad m -1 ali samo m -1. Valovno šte ...

                                               

Variacijski problem

Osnovni variacijski problem se glasi: Naj bo dana primerna funkcija L: R 3 → R {\displaystyle L:\mathbb {R} ^{3}\to \mathbb {R} } Lagrangeeva funkcija in interval I = }. Na intervalu I {\displaystyle {\mathcal {I}}} iščemo funkcijo y: I → R {\dis ...

                                               

Vektor (matematika)

Véktor je v matematiki in fiziki količina, ki ima poleg velikosti tudi smer. Vektorje v dvo- ali trirazsežnem prostoru predstavimo z usmerjenimi daljicami. Usmerjena daljica A B → {\displaystyle {\overrightarrow {AB}}} je daljica, ki ima začetno ...

                                               

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev. Uporablja se v vsej sodobni matematiki.

                                               

Vrh (fizika)

Vrh ali resnica je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil. Spada med kvantna števila okusa. Kvantno število za vrh je določeno kot T = n t − n t ¯ {\displaystyle T=n_{t}-n_{\bar {t}}} kjer je n t {\displaystyle n_{\text{t }}\,} števil ...

                                               

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo. Metrične teorije gravitacije na primer splošna teorija relativnosti upoštevajo načelo ekvivalentnosti: vsa telesa v vakuumu padajo enako, n ...

                                               

Optika

Óptika je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo. Optiko navadno uporabljamo za opis vidne, infrardeče ali ultravijolične svetlobe. Ker pa je svetloba elektromagnetno valovanje, p ...

                                               

Elektrika in magnetizem

Eléktriko ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani. Veja fizike, ki se ukvarja z njimi, se včasih imenuje tudi elektrodinamika. Preučuje elektromagnetno valovanje, električno in magnetno polje ter pripadajo ...

                                               

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah. V Sloveniji se izraza kvantna teorija večinoma ne uporablja.

                                               

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje. Nova teorija se je morala razviti, ker navadna kvantna mehanika ni zmogla zadovoljivo opisati, na primer, nastanka ali anihi ...

                                               

Mehanika

Mehánika, tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil. Zajema kinematiko, ki preučuje gibanje teles ...

                                               

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati. Obravnava sisteme zelo velikega števila atomov, molekul ali osnovnih delcev, za katere veljajo osnovni zakoni klasične ali kvantne mehanike, pri obravnav ...

                                               

Termodinamika

Termodinamika je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi. Obnašanje teh veličin urejajo štirje zakoni termodinamike, ki podajajo njihove kvantitativne opise z uporabo m ...

                                               

Bohrov model atoma

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov. Jedro atoma je sestavljeno iz pozitivno nabitih protonov in nevtronov, ki so brez naboja. Elektroni so negativno nabiti delci in se nahajajo v okolici jedra. V Bohrovem modelu se okrog jedr ...

                                               

Kubični model atoma

Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke. Teorijo je leta 1902 razvil Gilbert N. Lewis in jo objavil leta 1916 v svojem znanem članku Atom in ...

                                               

Posebna teorija relativnosti

Posébna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja. Leta 1905 jo je razvil Albert Einstein. Pred tem je v fiziki prevladovalo mnenje, da so fizikalne količine kot hitrost ali ...

                                               

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom. Osnovne delce opisuje kot tanke valujoče supersimetrične strune v prostoru in ne kot dobro določene sfere. Teorija vk ...

                                               

Teorija velikega poenotenja

Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo. Predlagali so več takšnih teorij in nobena od njih še ni splošno sprejeta. Še naprednejša teorija, ki bi združila v ...

                                               

Teorija vsega

Splošna teorija relativnosti točno opisuje zgradbo Vesolja na velikih razdaljah, skoraj nič pa ne pove o procesih, ki se dogajajo v subatomskem svetu, od koder naj bi izvirala gravitacija. Ta subatomski svet sicer razlaga druga pomembna fizikalan ...

                                               

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela. Polja v standardnem modelu kažejo visoko stopnjo simetrije, ki je znana kot umeritvena simetrija ali umeritvena transformacija. Vsa umeritvena polja so povezana s skupino ...

                                               

Seznam fizikalnih zakonov

Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki. Po navadi rečejo, da so edini resnični" zakoni "znanosti podrejeni znanstvenih metodi. Teorija relativnosti Dulong-Petitov zakon c V = 3 R / M specifična toplota pri ...

                                               

Absorpcijski zakon

Absórpcijski zákon opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov. Oslabitev vpadlega žarka d I v tanki plasti je premo sorazmerna debelini te plasti d x in jakosti vpadle svetlobe I, sorazmernostni k ...

                                               

Amontonsov zakon

Amontonsov zákon povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: p T = konst. {\displaystyle {\frac {p}{T}}={\textrm {konst.}}\!\.} Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim za ...

                                               

Arhimedov zakon

Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine. Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.

                                               

Avogadrov zakon

Avogadrov zakon je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev. To pomeni, da vsebujeta enaki prostornini vodika in d ...

                                               

Boylov zakon

Boylov zákon povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: p V = konst. {\displaystyle pV={\textrm {konst.}}\!\,} Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom preds ...

                                               

Električna sila

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo. Imenuje se po francoskem fiziku, inženirju in častniku Charlesu Augustinu de Coulombu, ki ga je leta 1783 s svojo torzijsko teht ...

                                               

Daltonov zakon

Dáltonov zákon pove, da je skupni tlak mešanice razredčenih plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T enak vsoti delnih tlakov: p = ∑ i p i. {\displaystyle p=\sum _{i}p_{i}\!\.} Pri tem je p i delni tlak posameznega plina, p pa tlak mešan ...

                                               

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu. Matematično je njegova oblika podobna Gaussovemu zakonu o električnem pretoku in porazdelitvi električnega naboja. Gaussov g ...

                                               

Gay-Lussacov zakon

Gay-Lussacov zákon povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: V T = konst. {\displaystyle {\frac {V}{T}}={\textrm {konst.}}\!\,} Skupaj z Boylovim in Amontonsovim ...

                                               

Henryjev zakon

Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803. Zakon pravi: Količina plina, raztopljenega v danem volumnu topila, je pri stalni temperaturi sorazmerna tlaku plina, s katerim je plin v ravnotežju. To p ...

                                               

Hessov zakon

Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike. Ime je dobil po svojem utemeljitelju, v Švici rojenemu ruskemu kemiku in zdravniku Germainu Henriju Hessu. Zakon obravnava spremembo energije in pravi, da je sprememba energije odvisna samo ...

                                               

Hookov zakon

Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji z dano silo. Velja: Δ l = 1 E F S 0. {\displaystyle {\frac {\Delta l}{l}}={\frac {1}{E}}{\frac {F}{S_{0}}}\!\.} Pri tem je l dolžina neobremenjenega telesa, Δ l raztezek poda ...

                                               

Faradayev zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost U i v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φ m skozi površino te zanke: U i = ∮ E ⋅ d s = − d Φ ...

                                               

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca. Na osnovi svojih meritev ter meritev de Braheja jih je v letih 1609 ter 1618 zapisal nemški astrolog, astronom in matematik Johannes Kepler. Količ ...