ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 51




                                               

Magnetni moment

Magnétni momènt je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok. V mednarodnem sistemu enot se magnetni moment meri z enoto Am 2.

                                               

Magnetni fluks

Magnétni pretòk je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev. Mednarodni sistem enot predpisuje zanj izpeljano enoto Vs, oziroma weber. Če poznamo gostoto magnetnega polja oz. gostoto magnetnega pretoka B → {\displaystyle {\vec {\m ...

                                               

Imenska napetost

Mehánska napétost je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter, nekoč kilopond na kvadratni centimeter. Enota N/m² se imenuje pascal. Glede na smer delovanja ločimo tlačno, natezno, upogibno, strižno, uklonsko in torzijsko napetos ...

                                               

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa. Navadno se jo označuje z oznako P. Pri mehanskih sistemih, v katerih je sprememba energije enaka sprejetemu ali oddanemu delu, je moč enaka kar odvodu dela W po času ...

                                               

Mol (enota)

Mól je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0.012 kilograma izotopa ogljika 12 C. Pri uporabi te količine je vedno treba navesti, za kakšne osnovne dele snovi gre: atome, molekule, ione, e ...

                                               

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen je prostornina enega mola dane snovi. Izračunamo jo lahko kot kvocient med molsko maso M in gostoto ρ te snovi, kot produkt med specifično prostornino v in molsko maso, ali kot kvocient med prostornino in mn ...

                                               

Navor

Navòr ali je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa. Enaka je produktu sile in razdalje premice sile od osi. Matematično je navor vektorska količina, ki se jo izračuna kot vektorski produkt med ročic ...

                                               

Notranja energija

Nótranja energíja je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja. K njej se šteje kinetično energijo, ki jo imajo atomi in molekule snovi zaradi svojega gibanja, ter potencialno energijo, ki jo imajo atomi in molekule v snovi zaradi med ...

                                               

Osvetljenost

Osvetljenost je definirana kot E = d Φ v d A e {\displaystyle E={\frac {\mathrm {d} \Phi _{\rm {v}}}{\mathrm {d} A_{e}}}} kjer je A e {\displaystyle A_{e}\!} vpadna površina Φ v {\displaystyle \Phi _{v}\!} vpadajoči svetlobni tok Osvetljenost je ...

                                               

Polarizabilnost

Polarizabílnost je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju. Električno polje z elektrostatskim privlakom vpliva tako na elektronsko ovojnico atoma kot na pozitivno ...

                                               

Pospešek

Pospéšek je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti. Pospešek merimo v metrih na sekundo na kvadrat ali drugih izpeljanih enotah. Povprečni pospešek pri gibanju izračunamo tak ...

                                               

Potencialna energija

Potenciálna energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil. Potencialna energija se zmanjša, če se telo premakne v smeri sile, ki deluje nanj, in poveča, če se premakne v nasprotni smeri. Zgled za potencialno energijo je težno ...

                                               

Površinska napetost

Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča. Posledica tega je, da se kapljevine zberejo v kapljice, kot tudi kapilarnost, pojav, da se kapljevina, ki moči podlago, vzpne po stenah ozke cevke. Površinsko napeto ...

                                               

Prostornina

Prostornína ali volúmen je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo. Je ena osnovnih termodinamskih spremenljivk. Mednarodni sistem enot predpisuje za prostornino enoto m 3. Druge enote za merjenje prostornine so še mikroliter, mi ...

                                               

Razpadni čas

Razpádni čás je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1 / e {\displaystyle 1/e\,} začetne vrednosti, pri čemer je e {\displaystyle e\,} osnova naravnega logaritma. V atomski in molekulski fizik ...

                                               

Razpolovni čas

Razpolóvni čás ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja. Razpolovni čas so zelo pogosto uporablja za opis količin ki eksponentno upadanjo na primer radioaktivni razpad, kjer je razpolovna doba ...

                                               

Reaktanca

Reaktánca je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok. Reaktanca je posledica induktivnih ali kapacitivnih porabnikov v vezju. Mednarodni sistem eno ...

                                               

Relativni raztezek

Rélativni raztézek je brezrazsežna količina, določena pri raztezanju ali stiskanju kot razmerje med deformacijo Δ l nekega telesa in dolžino tega istega telesa pred deformacijo: ε = Δ l l. {\displaystyle \varepsilon ={\frac {\Delta l}{l}}\!\.} Re ...

                                               

Fizikalna sila

Síla je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor. Veljavna izpeljana enota za silo je newton. Prvi je silo opisal Arhimed, matematično pa jo je podrobno opisal Newton z zakoni gibanja. Celotna sila ...

                                               

Skupinska hitrost

Skupínska hitróst je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo. V skupini valov so zastopane vse sinusne komponente s frekvencami na danem frekvenčnem intervalu. Skupinska hitrost se v splošnem razlikuje od fazne ...

                                               

Specifična prostornina

Specifična prostornína ali specifični volúmen je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi. Enaka je razmerju med prostonino V in maso m, razmerju med molsko prostornino V m {\displaystyle V_{m}} in molsko maso M, ozi ...

                                               

Specifična teža

Specífična téža je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F g {\displaystyle F_{\rm {g}}\!\,} in prostornino telesa V: σ = F g V = F g ρ m = ρ g, {\displaystyle \sigma ={\frac {F_{\rm {g}}}{V}}={\frac {F_{\rm {g}}\rho }{m}}=\rho \,g\!\, ...

                                               

Specifična toplota

Specífična toplôta je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin. V splošnem je odvisna od vrste snovi. Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično toploto enoto J kg −1 K −1. Pri homogenih telesih je specifična t ...

                                               

Efektivna izpušna hitrost

Specifični impulz je parameter, ki označuje učinkovitost raketnih in reaktivnih motorjev. Podaja silo, ki jo proizvede motor na enoto časa in porabljenega goriva. Če je enota goriva podana v teži, potem ima specifični impulz enoto sekunde. Če pa ...

                                               

Standardna sežigna entalpija

Standardna sežigna entalpija je enaka spremembi entalpije pri popolnem sežigu 1 mola snovi pri standardnih pogojih. Reakcije oksidacije so po definiciji eksotermne, zato ima sežigna entalpija vedno negativno vrednost, izražamo jo v džulih na mol.

                                               

Stisljivostni modul

Stisljívostni módul je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje. Določen je kot razmerje med spremembo tlaka p in relativno spremembo prostornine V, ki jo tlak povzroča: K = − ∂ p ∂ V / V. {\displaystyl ...

                                               

Suha teža

Suha teža biomase se kot količina veliko uporablja predvsem na področjih kemije, biologije in fizike, saj na teh področjih večkrat pride do situacij, ko nas zanimajo določene lastnosti neke snovi, materiala, pripravka ali organizma in delež vode, ...

                                               

Sunek navora

Súnek navòra je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa. Sunek navora se izračuna kot integral navora M → {\displaystyle {\vec {\mathbf {M} }}} po času t: I → = ∫ M → d t. {\displaystyle {\vec {\mathbf {I} }}=\int {\vec ...

                                               

Sunek sile

Súnek síle je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa. Sunek sile se izračuna kot integral sile F {\displaystyle \mathbf {F} \!\,} po času t: I = ∫ F d t. {\displaystyle \mathbf {I} =\int \mathbf {F} \,\mathrm {d} t ...

                                               

Svetilnost

Svetílnost je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: I = d P d Ω. {\displaystyle I={\frac {\mathrm {d} P}{\mathrm {d} \Omega }} ...

                                               

Svetlobna energija

Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko. V fotometriji je svetlobna energija, energija zajete svetlobe. Svetlobni energija ni isto kot sevalna energija, ki ustreza ciljem fizične količine. To je ...

                                               

Svetlobni izkoristek

Svetlôbni izkorístek je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav. Svetlobni izkoristek je razmerje med izsevanim svetlobnim tokom in močjo svetlobne naprave. Za moč lahko uporabimo skupni sevalni tok izvora ali pa skupno električno moč, k ...

                                               

Svetlost

Svêtlost je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri. Opisuje količino svetlobe, ki ...

                                               

Talbot (fotometrija)

Talbot ali lumensekunda je v sistemu SI enota za merjenje svetlobne energije. Spada med izpeljane enote v sistemu enot SI. Oznaka T povzroča nekaj težav, ker s T označujemo tudi enoto Tesla za gostoto magnetnega polja. Zaradi tega je boljše upora ...

                                               

Talilna toplota

Talílna toplòta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje. Enaka je toplota, ki jo pri stalnem tlaku ...

                                               

Temperatura

Termodinamika zahteva vpeljavo pojma temperature, ki meri, kako toplo ali hladno je nekaj. Temperaturo lahko vpeljemo kot količino, ki je sorazmerna prostornini plina pri stalnem tlaku, npr. v plinskem termometru. Temperatura je fizikalna veličin ...

                                               

Temperaturni koeficient

Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa: kot temperaturni koeficient prostorninskega raztezka kot temperaturni koeficient linearnega raztezka Obe količini st ...

                                               

Temperaturni koeficient dolžinskega raztezka

Temperaturni koeficient dolžinskega raztezka nam pove, za kolikšen faktor se spremeni dolžina trdne snovi, če se temperatura snovi spremeni za 1 K. Navadno se privzame, da je tlak okolice konstanten. Formula za izračun temperaturnega koeficienta ...

                                               

Tlak

Tlák ali pritísk je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene sile F in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje. V diferencialni obliki se lahko zapiše: d F n = − p d S = − p n d S. {\displaystyle \m ...

                                               

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature. Mednarodni sistem enot predpisuje za toplotno prevodnost izpeljan ...

                                               

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi, da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu. Topilo je kapljevinska komponenta sistema, medtem k ...

                                               

Trzaj (fizika)

Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška. Trzaj je prvi odvod pospeška oziroma drugi odvod hitrosti po času, kar lahko zapišemo na naslednje načine j → = d a → d t = d 2 v → d t 2 = d 3 s → d t 3, {\displaystyle {\vec {\mathbf {j} }}={\fra ...

                                               

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi. Je torej inverz prostorske frekvence. Valovno dolžino se navadno določi preko razdalje med sosednjima točkama ...

                                               

Dinamična viskoznost

Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo. Določena je kot razmerje med strižno napetostjo in strižno hitrostjo in podaja notranje trenje tekočin. Mednarodni sis ...

                                               

Vlažnost

Vlážnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu. Vlažnost se meri z vlagomerom. Razlikuje se med absolutno in relativno vlažnostjo.

                                               

Vrtilna količina

Vrtílna količína je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles. Vrtilno količino točkastega telesa glede na izbrano osišče izračunamo kot zmnožek njegove mase, tangentne komponente hitrosti in razdalje od izbranega osišča. Pri v ...

                                               

Vztrajnostni moment

Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi. Vztrajnostni moment je pri krožnem gibanju ekvivalent mase pri transl ...

                                               

Vztrajnostni polmer

Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični lite ...

                                               

Neskončna ravna potencialna jama

Neskončna ravna potencialna jama v kvantni fiziki imenujemo sistem, kjer je delec ujet v majhnem delu prostora, po katerem se lahko prosto giblje. Potencialno energijo takega delca lahko v eni dimenziji zapišemo kot V x = { 0, 0 ≤ x ≤ a, ∞, sicer ...

                                               

Telo (fizika)

Članek govori o telesu v fiziki. Za druge pomene glej telo razločitev. Teló je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno. Za primer, žogo za kriket imamo lahko za eno telo, čeprav je sestavljena iz več delcev. Telo lahko opišemo s teorij ...