ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 50




                                               

Epikurejstvo

Epikurejstvo je filozofski nazor, ki je oprt na filozofski nauk starogrškega filozofa Epikurja, po katerem se svetovi in živa bitja rodijo in umirajo zaradi gibanja atomov. Spoznavanje narave ima namen, da osvobodi človeka praznoverja in strahu p ...

                                               

Francoski materializem

Francoski materializem je skupno ime za filozofe v Franciji v času 18. stoletja, torej v obdobju razsvetljenstva. Na večino od njih so vplivali antični atomisti, novoveški filozofi, in pionirji na področju nastajajoče sodobne znanosti ter na podr ...

                                               

Frankfurtska šola

Frankfurtska šola je gibanje neomarksistične kritične teorije in filozofije. Ustanovljeno je bilo na Inštitutu za družbene raziskave na Univerzi v Frankfurtu v Nemčiji. Nacisti so ga leta 1933 zaprli, zopet je bil ustanovljen leta 1934 na Univerz ...

                                               

Jin in jang

Dvojica jin in jang je med osnovnimi pojmi kitajske filozofije. Ponazarja navidez ločene in nezdružljive sile narave, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo. Dvojnost je srčika različnih vej kitajske znanosti in filozofije ter vodilo tradic ...

                                               

Majevtika

Majevtika ali babiška metoda je Sokratova metoda razgovora. Sokratovi dialogi, kot jih je zapisal Platon, imajo poleg teoretske tudi pedagoško razsežnost. Sokrat filozofira z ozirom na svojega sogovornika, na njegovo vzgojo gr. paidea ter na njeg ...

                                               

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj. Beseda p ...

                                               

Paradoks nepričakovanega obešanja

Paradoks nepričakovanega obešanja se glasi takole: Sodnik pove na smrt obsojenemu ujetniku, da bo obešen opoldne nek dan v prihodnjem tednu in da bo presenečen. Če ujetnik ne bo presenečen, ga ne bo obesil. Ujetnik sklepa takole: "V petek ne bom ...

                                               

Paradoks o lažnivcu

Z logičnega vidika je najbolj pomemben in tudi daleč najbolj vpliven paradoks o lažnivcu, ki ga poznamo v več različicah. Glasi se takole: Lažnivec reče: "Jaz lažem!" Ker je sam govorec lažnivec, nastane zapletena situacija: če bi govoril resnico ...

                                               

Platonov nauk o votlini

Platonov nauk o votlini. Na kratko, v treh točkah, razloženi osnovni pojmi Platonovega nauka o votlini. 1. Platonov nauk o votlini povzema njegovo ontologijo, ki jo poznamo pod imenom nauka o idejah. Kar nam želi Platon s prispodobo povedati je, ...

                                               

Skepticizem

Skepticizem je večpomenski pojem, povezan z dvomi o resničnost trditev. V znanosti je dvom, skepsa, nujna sestavina raziskovanja, filozofski skepticizem pa se širše ukvarja z možnostjo spoznanja. Ime izvira iz grško σκέπτομαι skeptomai, ki pomeni ...

                                               

Svobodna volja

Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz. pod pritiskom. Vprašanje svobodne volje se pojavlja že od začetkov filozofske misli; v zahodni filozofiji sta se okrog tega vprašanja i ...

                                               

Virtualnost

Virtualnost se v vsakdanjem življenju nanaša na nekaj, kar naj bi obstajalo, vendar ni realno. Iraz izhaja iz angleškega jezika, kot pridevnik virtual je pojmovan kot" biti ali vesti se kot nekaj, kar je opisano, ampak ni sprejeto kot tako ". Pie ...

                                               

Aktivnost

Aktívnost radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa. Mednarodni sistem enot predpisuje za izražanje aktivnosti izpeljano enoto becquerel. Starejša enota je curie. V naravi je več ali manj vse naravno radi ...

                                               

Delo (fizika)

Délo je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi. Delo je skalarna količina, ki je po dogovoru pozitivna, če sistem delo prejme, in negativna, če ga odda. Mednarodni sistem enot določa za delo enoto joule. Za opravljanje dela je ...

                                               

Dielektričnost

Dieléktričnost je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju. V rabi sta dve definiciji. Po prvi je dielektričnost definirana kot razmerje gostote električnega polja D in jakosti električnega polja E v snovi, ki izpoln ...

                                               

Električna energija

Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije: energija električnega toka. energija v električnem polju, potencialna energija ...

                                               

Električna napetost

Eléktrična napétost je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala. Električna napetost nam pove, koliko dela je potrebno opraviti za premik neke elektrine po neki poti v električnem polju. V konzervativnih ...

                                               

Električna polarizacija

Eléktrična polarizácija je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi br ...

                                               

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost je recipročna vrednost specifične upornosti. Mednarodni sistem enot predpisuje zanjo izpeljano enoto S/m ali Ω -1 m -1, v praktični rabi so še druge izpeljane enote ...

                                               

Električni naboj

Eléktrični nabôj je ena temeljnih značilnosti snovi. Naboj je mera za izdatnost izvorov električnega polja. Na telesa z nabojem deluje elektromagnetno polje, obenem pa so tudi izvor tega polja. Interakcija med nabojem in elektromagnetnim poljem j ...

                                               

Elektrostatski potencial

Eléktrični potenciál je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto naboja. Točke v prostoru, v katerih ima električni potencial isto vrednost, sestavljajo ekvipotencialne plosk ...

                                               

Električni pretok

Eléktrični pretòk je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev. Mednarodni sistem enot predpisuje zanj izpeljano enoto As. Če poznamo gostoto električnega polja oz. gostoto električnega pretoka D → {\displaystyle {\vec {\mathbf { ...

                                               

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: R = U I {\displaystyle R={\frac {U}{I}}} V elektrotehn ...

                                               

Entalpija

Entalpíja je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije W n ter zmnožka tlaka p in prostornine V: H = W n + p V. {\displaystyle H=W_{n}+pV\!\.} Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, spr ...

                                               

Entropija (klasična termodinamika)

Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto. Pri reverzibilnih spremembah se entropija ne spremeni, pri ireverzibilnih spremembah pa se poveča. Entropija je mera za količino energije, ki se ne more pr ...

                                               

Fazna razlika

Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora. Izrazimo ga lahko v enotah za merjenje kota ...

                                               

Frekvenca

Frekvénca je v fiziki količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti. Običajno jo označujemo z grško črko ν. Recipročna vrednost frekvence je perioda t 0: t 0 = 1 ν {\displaystyle t_{0}={\frac {1}{\nu }}} Izpeljana enota ...

                                               

Frekvenčni pretvornik

V sodobnih aplikacijah se vedno pogosteje pojavlja potreba po pogonih s spremenljivo hitrostjo, tukaj nastopijo frekvenčni pretvorniki, ki poleg možnosti vodenja po hitrosti omogočajo tudi vodenje po navoru in preko nastavljanja magnetnega pretok ...

                                               

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa. Pri razsežnem telesu se upošteva hitrost težišča. Gibalna količina je naboj Noetherjeve za translacijsko invariantnost. Kot taka lahko imajo gibalno količin ...

                                               

Gibljivost

Gibljívost pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje. Tako definirani gibljivosti pravimo tudi absolútna gibljívost, merimo jo v m s -1 / N ...

                                               

Glasnost zvoka

Glásnost zvóka je definirana tako, da povzročita dva tona v ušesu približno enak občutek glasnosti ne glede na frekvenco. Občutljivost ušesa za zvok je približno logaritemsko odvisna od jakosti zvoka, kar je upoštevano pri definiciji glasnosti: G ...

                                               

Gostota

Gostôta je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m {\displaystyle m\,} in prostornino telesa V {\displaystyle V\,}, kot razmerje med molsko maso M {\displaystyle M\,} in molsko prostornino V m {\displaystyle V_{\rm ...

                                               

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje. Njena velikost je določena kot gostota naboja, ki se influencira na kovinski ploščici, postavljeni prečno na smer polja, njena sme ...

                                               

Gostota energijskega toka

Gostôta energíjskega tóka je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: j = d P d S. {\displaystyle j={\frac {\mathrm {d} P}{\mathrm {d} S}}\!\. ...

                                               

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka je vektorska količina, ki določa magnetno polje. Določena je z magnetno silo na ravni vodnik z dolžino l, po katerem teče električni tok I, segajoč v magnetno polje tako, da je pravokoten na ...

                                               

Gostota sile

Gostota sile je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: f = d F d V. {\displaystyle \mathbf {f} ={\frac {\mathrm {d} \mathbf {F} }{\mathrm {d} V}}\!\.} Sila, ki je ...

                                               

Gostota toplotnega toka

Gostôta toplôtnega tóka je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: j = d P d S. {\displaystyle j={\frac {dP} ...

                                               

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja. Kakor zračni tlak se z večanjem nadmorske višine zmanjšuje eksponentno. Na nadmorski višini 2000 m je gostota zraka le še približno 75 % vrednosti ob morski gladini. Na mo ...

                                               

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu. Odvisna je od lastnosti sredstva, v katerem zvok potuje, predvsem od njegove stisljivosti χ in gostote ρ: c = 1 ρ χ. {\displaystyle c={\frac {1}{\sqrt {\rho \chi }}} ...

                                               

Impedanca

Impedánca je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost. Impedanca je posplošitev pojma električne upornosti na primere, ko se električni tok in nape ...

                                               

Induktivnost

Induktívnost je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: L = Φ I = ∫ A B d A I. {\displaystyle L={\frac {\Phi }{I}}={\frac {\ ...

                                               

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje. Enaka je toploti, ki jo pri stalnem t ...

                                               

Izsev

Izsév je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov. Izsev v fizikalnem merilu ustreza svetlobnemu toku, oziroma skupnemu izsevanemu svetlobnemu toku. Največkrat, še p ...

                                               

Jakost (fizika)

Jákost je v fiziki prenešena moč na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: j t = ∫ d P d S d t. {\displaystyle jt=\int {\frac {\mathrm {d} P}{\mathrm {d} S}}\mathrm {d} t\!\.} Mednarodni sistem enot predp ...

                                               

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja je količina, ki opredeljuje magnetno polje. V vakuumu je vrednost jakosti magnetnega polja povsem določena z gostoto magnetnega polja, v snovi pa je odvisna od lastnosti te snovi. Mednarodni sistem enot predpisuje za jakos ...

                                               

Kapacitivnost

Kapacitivnost je razmerje med električnim nabojem in električnim potencialom prevodnega materiala: C = Q U, {\displaystyle C={\frac {Q}{U}}\!\,} kjer so: C - kapacitivnost v enoti F farad Q - električni naboj v enoti C coulomb U - električni pote ...

                                               

Kemijski potencial

Kémijski potenciál je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi. Zapiše se lahko: μ = d G d n. {\displaystyle \mu ={\frac {\ ...

                                               

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja. Izračunamo jo lahko kot delo, potrebno, da telo spravimo v gibanje. Izračunano kinetično energijo po splošni ali izpeljani formulidobimo v merski enoti džul. Rezultat kinetičn ...

                                               

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa. V kapljevinah in plinih sodelujejo tudi drugi načini prenašanja toplote.

                                               

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: ω = d φ d t. {\displaystyle \omega ={\frac {\mathrm {d} \varphi }{\mathrm {d} t}}\!\.} Običajno se jo označuje z malo grško črko ω. Kotna hitrost meri zasuk pri vrtenju v časo ...