ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 5




                                               

Zelena kemija

Zelena kemija, imenovana tudi trajnostna kemija, je koncept kemije in kemijskega inženirstva, ki spodbuja razvoj proizvodov in procesov, ki bistveno zmanjšajo uporabo in proizvodnjo nevarnih snovi. Medtem ko okoljska kemija proučuje procese v nar ...

                                               

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih. Jedrska kemija proučuje kemijo radioaktivnih elementov, kot so elementi skupine aktionidov, radij in radon, prav tako pa se ukvarja ...

                                               

Splošna in anorganska kemija

Splošna in anorganska kemija: je strokovno delo slovenskih znanstvenikov s področja kemije prof.dr. Franca Lazarinija in Jurija Brenčiča, ki je izšlo leta 1984. Učbenik je založila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ...

                                               

Kmetijstvo

Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek. Glavni panogi st ...

                                               

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je ministrstvo Republike Slovenije, ki je odgovorno za področje kmetijstva, gospodarstva, prehrane, razvoja podeželja, prehrane, krme, varstva rastlin, veterinarstva in zootehn ...

                                               

Kmetijstvo v Sloveniji

V Sloveniji ustvarja kmetijstvo okoli 2% bruto domačega proizvoda. Slovensko kmetijstvo pridela okoli pet šestin hrane, ki jo potrebuje slovensko prebivalstvo. Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva je samo še 5%.

                                               

Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije

Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je bivši odbor Državnega zbora Republike Slovenije. V 3. državnem zboru Republike Slovenije ga je nadomestil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

                                               

Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije

Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije je bil politični vodja Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, ki ga je predlagal predsednik Vlade Republike Slovenije in imenoval Državni zbor Republike Slovenije ter je bil p ...

                                               

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije

Odbor obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša na: kmetijstvo, razvoj podeželja, prehrano in krmo, varstvo rastlin, veterinarstvo in zootehniko, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter druga vprašanja, ki jih obravnava za ...

                                               

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je politični vodja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slo ...

                                               

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo

Organizacija za prehrano in kmetijstvo je mednarodna organizacija OZN, ki je bila ustanovljena 1945. Sedež ima v Rimu. Naloge: izboljšati življenjske pogoje podeželskemu prebivalstvu razvojna pomoč, zbiranje podatkov, svetovanja vladam, mednarodn ...

                                               

Ekološko kmetijstvo

Ekološko kmetovanje je eden izmed odgovorov na ekološke probleme sodobnega sveta. Razlogi za ekološko kmetovanje so predvsem varna in zdrava hrana, varstvo okolja, skrb za dobro počutje živali in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Ekološko kmeti ...

                                               

Milan Pogačnik

Milan Pogačnik, slovenski veterinar in politik, * 1946, Celje. Doktoriral je s področja patološke morfologije na oddelku za veterino Biotehniške fakultete v Ljubljani. Od 1990, ko se oddelek preoblikoval v samostojno Veterinarsko fakulteto, do 20 ...

                                               

Franc But

Franc But, slovenski agronom, ekonomist, politik in diplomat, * 12. oktober 1962. Trenutno je veleposlanik Republike Slovenije v Berlinu. Pred tem je bil tudi veleposlanik na Češkem in v Srbiji. V času Drnovškove in Ropove vlade je bil minister z ...

                                               

Književnost

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti, tj. besedil v um ...

                                               

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8. stoletja pr. n. št. in se konča okoli leta 529 n. št., ko je bizantinski cesar Justinijan zaprl Platonovo Akademijo v Atenah, zadnjo fil ...

                                               

Primerjalna književnost

Primerjalna književnost oz. komparativistika se posveča odnosom med literaturami različnih nacionalnih kultur in različnih jezikov. Raziskuje medsebojne vplive, gibanja, vire literarnih del, njihove teme, problematiko prevajanja itd. Poglablja se ...

                                               

Slovenska književnost

Jožef Košič 1788–1867 Jurij Japelj 1744–1807 Štefan Küzmič 1723–1779 Marko Pohlin 1735–1801 Valentin Vodnik 1758–1819 Anton Tomaž Linhart 1756–1795 Mikloš Küzmič 1737–1804 Žiga Zois 1747–1819

                                               

Nobelova nagrada za književnost

Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti. Nagrajence izbira osemnajstčlanska komisija, sestavljena iz članov Švedske akademije, za avtorjev ...

                                               

Slovenska mladinska književnost

Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19. stoletja dalje namenjali otrokom in mladini. Od 60. let 20. stoletja dalje je predmet univerzitetnega študija.

                                               

Nemška književnost

Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih. Pod nemško književnost spadajo tudi zgodovinska, literarnozgodovinska, družboslovna, filozofs ...

                                               

Renesančna književnost

Renesančna književnost se je razvila v 14. stoletju v Italiji. Umetniki so bili zelo cenjeni in spoštovani, uveljavil se je pojem ustvarjalnega genija. Nastanek renesančne književnosti je povezan z razvojem humanizma. V literaturi so vzor sicer p ...

                                               

Simbolizem (književnost)

Simbolizem je umetnostna smer ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli kot izraz zavračanja pozitivizma in naturalizma. Simbolizem je skušal na novo prikazati nadčutno bistvo stvari in njihovo skriv ...

                                               

Babilonsko-asirska književnost

Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci.

                                               

Afroameriška književnost

Afroameriška književnost je književnost ameriških črncev. Izraz črnska literatura, ki ga sinonimno uporabljamo, je manj natančen, saj zajema tudi literaturo temnopoltih v Afriki in drugod. Začela se je v 18. stoletju in je danes prepoznavna z avt ...

                                               

Antična književnost

Antíčna knjižévnost obsega književnosti iz obdobja antike, torej grško in rimsko književnost. Antika pomeni dobo pred srednjim vekom, ki je trajala od leta 1000 pr. n. št. do 5. stoletja.

                                               

Kultura

Kultura se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. Različne definicije" kulture "odražajo različne teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za vrednotenje človeške dejavnost ...

                                               

Makedonska kultura

Kultura Makedoncev je povezana z domovino in okoljem v katerem živijo. Bogata kulturna dediščina je vidna v narodnih plesih, narodnih nošnjah, v dodakih in okraskih v vaških in mestnih domovih, samostanih in cerkvah, rezbarstvu in ikonopisju v ka ...

                                               

Jastorfska kultura

Germanska kultura, prva arheološka kultura, ki jo je mogoče prištevati Germanom, je tako imenovana jastorfska kultura, sočasna s halštasko-latensko in je naslednica nordiske bronaste kulture. Jastorfska kultura v severni in srednji Nemčiji je z j ...

                                               

Villanovska kultura

Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7. stoletju pred našim štetjem prispevala k vse bolj orientalizirani kulturi, na katero so vpliva ...

                                               

Kultura Nazca

Kultura Nazca je cvetela med letoma 100 pr.n.št. in 750 našega štetja ob sušni južni obali Peruja v rečnih dolinah Rio Grande de Nazca in Ica. Po tem, ko je bila pod močnim vplivom predhodne kulture Paracas, ki je bila znana po zelo kompleksnih t ...

                                               

Organizacijska kultura

Organizacijska kultura je celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakc ...

                                               

Kultura žarnih grobišč

Kultura žarnih grobišč – je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope. Ime izhaja iz običaja kremiranja - upepeljevanja mrtvih in shranjevanja pepela v žare, ki so jih nato pokopali na poljih. Kultura žarnih grobišč je sledila kulturi gomil ...

                                               

Kultura Združenih držav Amerike

Kultura Združenih držav Amerike so medsebojno vplivani običaji, obnašanje in načini življenja v Združenih državah. Te sestavine se izražajo v mnogih oblikah, med drugim obredi, jezik, izobraževanje, hrana in obleka ter umetnost. Kultura v splošne ...

                                               

Kultura trakaste keramike

Kultura trakaste keramike ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku, je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe. Kultura trakaste keramike je glavna ...

                                               

Celična kultura

Rastlinske in živalske celice, ki jih pridobimo iz tkiv, se še naprej razmnožujejo, če jim zagotovimo primerna hranila in pogoje. Ko jih v laboratoriju gojimo izven organizma, proces imenujemo celična kultura. Temu pojavu rečemo in vitro izven ži ...

                                               

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857. L ...

                                               

Unjetiška kultura

Unjetiška kultura je arheološka kultura srednjeevropske bronaste dobe, datirana približno okoli 2300 - 1600 pr. n. št. Istoimenska lokacija za to kulturo, vas Únětice, se nahaja v osrednji Češki, severozahodno od Prage. Danes je ta arheološka kul ...

                                               

Likovna umetnost

Likovna umetnost predstavlja umetnostni razvoj, obuja spomine na umetnine. Likovna umetnost je tudi skupno ime za arhitekturo, slikarstvo, kiparstvo, grafiko, risbo, oblikovanje itd.

                                               

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetniških del človek po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice ...

                                               

Umetnik

Umetnik je samostojni kulturni delavec, ki lahko deluje na mnogih umetniških področjih. Ustvarja lahko slike, grafike, ilustracije, lahko se ukvarja s scenografijo, modnim oblikovanjem, pisanjem, glasbo, plesom, filmom. Umetnik je torej oseba, ki ...

                                               

Milan Butina

Milan Butina je bil rojen 21. novembra 1923 v Kočevju. Osnovno šolo je obiskoval v Kočevju in Štalcarjih pri Kočevju, gimnazijo v Ljubljani in Kočevju. Junija 1942 so ga z bratom in očetom Italijani internirali. V internaciji je bil v taborišču M ...

                                               

Berko

Berko, slovenski slikar in grafik, * 8. marec 1946, Ljubljana. Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo 1968. Študijsko je potoval v Grčijo 1965, Italijo 1966 in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni um ...

                                               

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je akademija s sedežem na Erjavčevi cesti v Ljubljani, članica Univerze v Ljubljani. Ustanovljena je bila leta 1945 kot Akademija upodabljajočih umetnosti in v času svojega obstoja večkrat ...

                                               

Zora Stančič

Osnovno in srednjo šolo je končala v Ljubljani. Diplomirala je leta 1984 na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu. Leta 1990 je končala še grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu ...

                                               

Zdenka Golob

Zdenka Golob Borčič, slovenska slikarka, ilustratorka, grafičarka in pedagoginja, * 20. februar 1928, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah - umrla: 16. januar 2019. Najprej je obiskovala meščansko šolo v Lenartu, zatem pa trgovsko šolo na Ptuju. Po d ...

                                               

Romantika

Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18. stoletja, vrh pa je doseglo v prvi polovici 19. stoletja, na primer v glasbi, književnosti in slikarstvu. Na Slovenskem je romantična književnost trajala od let ...

                                               

Ksenija Dolinar

Ksenija Dolinar, slovenska urednica in prevajalka, * 24. avgust 1945, Beograd, † 23. julij 2008, Ljubljana. Diplomirala je 1971 iz primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. V letih 1996−2002 je bila glavna urednica v Cankarjev ...

                                               

Maruša Zorec

Maruša Zorec, slovenska arhitektka, * 1965, Maribor. Diplomirala je leta 1989 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je kasneje postala profesorica. Po diplomi je bila samostojna kulturna delavka, nato je od leta 1989 do 1996 dela ...

                                               

Navadni ljudje

Navadni ljudje je ameriški dramski film iz leta 1980, ki je režijski prvenec Roberta Redforda. Scenarij je napisal Alvin Sargent po romanu Ordinary People Judith Guest iz leta 1976. Zgodba prikazuje razpad družine iz zgornjega srednjega sloja v m ...