ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 49




                                               

Filozofska fakulteta v Mariboru

Filozofska fakulteta v Mariboru je fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru. Je ena od dveh najmlajših članic, saj je bila ustanovljena šele leta 2006, z razdelitvijo Pedagoške fakultete. Trenutni dekan fakultete je red. prof. dr. Božidar Kante.

                                               

Seznam filozofov

Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe. V seznamu filozofov so upoštevani tudi znanstveniki, literati, teologi, neevropski filozofi, skratka vsi, ki so prispevali odgovore na filozofska vprašanja.

                                               

Agnosticizem

Agnosticízem je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati. V enaki meri je agnosticizem zadržan do ateizma in trditev o ...

                                               

Apeiron

Apeiron je filozofski in matafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot" neomejen "vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja. Kar je za obstojem, so starogrški filozofi imenovali epekeina. Anaksi ...

                                               

Argument (logika)

Argument je sestav trditev, ki jim lahko pripišemo resničnostne vrednosti in v katerih je določena trditev na razumen način podprta z razlogi za njeno sprejetje. V argumentu razlogi preko premis utemeljujejo sklep, ta podpora pa racionalno osebo ...

                                               

Ateizem

Ateízem označuje brezboštvo, filozofsko prepričanje, da bog ne obstaja ali da njegovega obstoja ni mogoče dokazati in je zato vera vanj nesmiselna, ali svetovni nazor oziroma drža, ki ne verjame v obstoj višjih bitij. Z ateizmom so se ukvarjali m ...

                                               

Bivajoče

Bivajoče v pomenu vsega, kar obstaja oziroma eksistira in ni nebivajoči nič. V filozofiji razumemo besedo" bivajoče "na več načinov, ki se lahko pomensko prekrivajo s pomeni biti, bitje in soštvo. Slednje se uporablja nekoliko manj pogosteje. Vpr ...

                                               

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze. Izraz, ki ga definiramo, se imenuje definiendum. Besede, ki jih uporabimo pri definiranju, imenujemo definiens.

                                               

Deizem

Deizem je versko-racionalistični nazor, ki sprejema vero v boga le kot v neosebno stvariteljsko počelo. Deizem na prvo mesto postavlja boga razuma pred boga vere, zato zavrača razodetje in personalistično čaščenje, ki izhaja iz razodetja in ga ni ...

                                               

Dobro

Dobro je največja moralna vrednost, je človeška lastnost, katera ustreza človeški biti. Človečnost je dolžnost vsakega posameznika, je pogoj za dobro življenje. To pomeni sodelovanje z drugimi ljudmi, dialog, ljubezen in dostojanstvo osebe. Filoz ...

                                               

Eshatologija

Eshatologíja je nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta, o poslednjih stvareh, to je o smrti oziroma koncu ter sodbi in končni usodi človeka in sveta. Eshatologija je del teologije in filozofije. V mnogih verstvih je konec sveta dogodek v prihod ...

                                               

Ethos

Êthos je starogrška beseda za značaj, duševno stanje, razpoloženje, duševno dispozicijo; lahko pomeni tudi način življenja. V slovenščini ga pišemo kot ēthos ē je standarnda latinična transkripcija grške črke ēta: η ali Η, êthos, najdemo tudi eth ...

                                               

Ideal

Ideal filozofski pojem, pomeni vzor splošne popolnosti, katera ustreza družbenim, moralnim, estetskim in religioznim normam. Ideal je vedno nedosegljiv v resničnosti in služi za vzpodbudo posamezniku ali družbeni skupnosti do izboljšanja. V stari ...

                                               

Koncept

Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov. Koncept konkretizira vse svoje dejanske ali možnostne primere, naj si bodo to stvari v resničnem svetu ali druge zamisli. Koncepte obravnavajo v ...

                                               

Mislim, torej sem

Mislim, torej sem je izrek filozofa Descartesa. Mislim, torej sem je izrek Reneja Descartesa René Descartes, francoskega filozofa, ki je živel in delal med letoma 1596 in 1650. Ideja ni nova, saj se že pri Avguštinu pojavi v obliki Tudi če se mot ...

                                               

Praksa

Praksa predstavlja dejanje, akcijo, aktivnost in je v tem smislu nasprotje Aristotlovima konceptoma poiēsis in theoria. Koncept je zlasti pomemben v marksistični misli, saj ga je Karl Marx pogosto uporabil v pomenu nasprotja čistemu delu.

                                               

Eksistencializem

Eksistencializem je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence. Začetke tega filozofskega vprašanja je mogoče najti že pri Sokratu, Svetem Avguštinu in v sodobnem času pri Pascalu. ...

                                               

Hermetizem

Hermetízem ali hermeticizem, predstavlja skupino filozofskih in verskih prepričanj, prvenstveno izhajajočih iz spisov, ki jih pripisujejo Hermesu Trismehistu. Ta prepričanja so vplivala na magične tradicije in dlje, pri čemer so služila kot zbir ...

                                               

Konservativni revolucionarji

Konzervativni revolucionarji je bilo nemško konservativno gibanje v letih po prvi svetovni vojni. Gibanje je predstavljalo nov nemški in še posebej pruski konservativizem in nacionalizem. Za razliko od drugih konservativnih gibanj, so poskušali z ...

                                               

Konservatizem

Konservatizem je politična in socialna filozofija, ki promovira ohranitev tradicionalnih institucij ter podpira minimalne in postopne spremembe v družbi. Nekateri konservativci skušajo ohraniti stvari v enakem stanju, poudarjajo stabilnost in kon ...

                                               

Liberalizem

Liberalizem je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka. Liberalci so navzlic raznolikosti mnenj enotni v podpori temeljnih idej, kot so ustava, liberalna demokracija, svobodne ...

                                               

Pitagorejstvo

Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora. Je eno poglavitnejših filozofskih smeri pred Sokratom in Platonom, saj je pitagorejstvo predstavljalo prvi večji prelom v filozo ...

                                               

Tradicionalizem

Tradicionalizem imenujemo filozofsko smer, ki so jo začeli intelektualci v 20. stoletju s prepričanjem, da so v zahodni družbi propadle tradicionalne oblike znanja, tako astetske, kakor tudi spiritualne. Temeljna filozofa sta bila Rene Guenon in ...

                                               

Arhont

Arhont je grška beseda, ki pomeni vladar ali poglavar. Najvišji državni uslužbenec v nekaterih državah antične Grčije se je imenoval arhont.

                                               

Resnica

Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo. Vendar pa ne obstaja enotna definicija resnice, s katero bi se strinjala večina filozofov.

                                               

Epistemologija

Epistemologija je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih. 2. Drug pomen srečamo v frankofonskih deželah: tam pomeni raziskovanje znanstvenih spoznanj in načinov, kako se producira znanstveno znanje ter kako znanost opisuje sv ...

                                               

Estetika

estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega nasploh in z vrednotenjem sodb, ki se izjavljajo o določenem lepem. V ožjem pomenu je estetika filozofija umetnosti, kritike umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Filozofi in ...

                                               

Gnoseologija

Gnoseologija je filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja. V novem veku je nastala kot samostojna disciplina, čeprav so tematike, ki sodijo vanjo, obravnavali že stari Grki in srednjevešk ...

                                               

Logika

Lógika je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. Logika v ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del matematike in kasneje računalništva.

                                               

Metafizika

Metafizika pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta. Metafizika je ena izmed filozofskih disciplin.

                                               

Ontologija

Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami. Bivajoče obravnava kot bivajoče, tj. v celoti, v splošnem in ...

                                               

Apoteoza

Apoteoza in deifikacija iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom. Izraz ima pomen v teologiji, kjer se nanaša na verovanje, in v umetnosti ...

                                               

Fundamentalizem

Fundamentalizem je nazor, ki zahteva popolno privrženost načelom določene ideologije oz. religije. Pojem fundamentalizem najpogosteje povezujemo z verskim fundamentalizmom, ki predstavlja različne politične ideologije in gibanja. Ta poskušajo cel ...

                                               

Anarhizem

Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije. Te filozofije opredeljujejo anarhijo ...

                                               

Fenomenologija

Fenomenologija označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo. Začetnik je filozof Edmund Husserl, ki je tudi zastavil paradigmo, da je zastavljene ...

                                               

Konfucijanstvo

Konfucijanstvo je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Zaradi vsebinskih sprememb, ločujemo zgodnje" konfucijanstvo ", ki je odločno na ...

                                               

Personalizem

Personalizem je širok pojem, ki se navezuje na filozofske, etične, politične in tudi teološke smeri različnih avtorjev dvajsetega stoletja, kot so Emmanuel Mounier, Jacques Maritain, Max Scheler, Edith Stein, Karel Wojtyla. Skupno jim je to, da v ...

                                               

Platonova Akademija

Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon. Šola se je nahajala blizu Aten, pri sadovnjaku ali gozdiču, ki je bil posvečen legendarnemu heroju Akademu, po katerem se je poslej imenovalo to predmestje.

                                               

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter imela pristaše po vsej Grčiji in Rimskem imperiju od njene ustanov ...

                                               

Strukturalizem

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20. stoletja. Strukturalistična paradigma je poleg v filozofiji zelo močna tudi v lingvistiki, sociologiji, antropologiji, zgodovini in ostalih družbenih vedah.

                                               

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg. Velja za enega osrednjih predstavnikov sodobne filozofije; njegovo delo ima še danes vpliv na področja, kot s ...

                                               

Praxis filozofija

Šola Praxis je bila marksistično humanistično filozofsko gibanje v Jugoslaviji, na člane katerega je vplival zahodni marksizem. Gajo Petrović in Milan Kangrga iz Zagreba, ter Mihailo Marković iz Beograda so leta 1964 soustanovili revijo Praxis, k ...

                                               

Determinizem

Determinizem je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni. Vse, kar se zgodi, je v celoti odvisno od tega, kar se je zgodilo pred tem. Determinizem tudi pravi, da bi v primeru, da poznamo izhodiščno stanje in vse ...

                                               

Idealizem

Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma" resničen ". Idealizem se pogosto o ...

                                               

Teorija uma

Teorija uma so misli in prepričanja, ki se nanašajo na miselni svet. Gre za posameznikovo razumevanje, pojmovanje in zavedanje lastnih mentalnih stanj in mentalnih stanj drugih. To nam omogoča, vsakodnevno razumevanje ljudi oz. socialnih situacij ...

                                               

Socialna anksiozna motnja

Socialna anksiozna motnja, znana tudi kot socialna fobija je tesnobna motnja karakterizirana z intenzivnim strahom pri eni ali več socialnih situacijah, ki povzroča znatno zaskrbljenost in poslabšano zmogljivost funkcioniranja v vsaj nekaterih de ...

                                               

Tesnoba

Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi. Anksiozne motnje so pogoste psihiatrične motnje. Mnogo pacientov s temi motnjami izkuša fi ...

                                               

Avtonomija

Avtonomíja je pravica do samoupravljanja. Ta koncept najdemo v moralni, politični in bioetični filozofiji. Označuje možnost razumnega posameznika, da informirano in brez prisile sprejema odločitve. V moralni in politični filozofiji se avtonomija ...

                                               

Brezboštvo

Brezboštvo je svetovni nazor, ki ne vključuje potrebe po obstoju enega ali več bogov. Brezboštvo lahko enačimo z ateizmom, večinoma pa ima širši doseg. Nekatere religije ne temeljijo na pojmovanju boga, bodisi kot boga stvarnika, ali zanikajo nje ...

                                               

Daoizem

Daoizem je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski in ljudski ali religiozni daoizem. Med obema strujama so velike razlike, vendar obstaja v zahodnih jezikih kljub temu samo en izraz, ki poimenuje obe. Osre ...