ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 419




                                               

DUT1

DUT1 je razlika med univerzalnim časom, ki je določen z vrtenjem Zemlje in koordiniranim univerzalnim časom, ki je določen z množico ur. DUT1 = UT1 − UTC UTC se vzdržuje s prestopno sekundo tako, da DUT1 ostaja v mejah: −0.9 s < DUT1 < +0.9 ...

                                               

Efemeridni čas

Efemerídni čás je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje. Efemeridni čas je določen z dinamiko Sončevega sistema v nasprotju s časom, ki je v splošni uporabi, in je določen s trenutno l ...

                                               

Geocentrični koordinatni čas

Geocentrični koordinatni čas je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov. Takšna ura teče malo hitreje kot ura na površini Zem ...

                                               

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu. Ta čas je osnova za določanje zaporedja dogodkov za telesa v odnosu do tega koordinatnega sistema. Povezava z opazovanim lastnim časom za opazovalca v odnosu do koordinatnega ...

                                               

Mednarodni atomski čas

Mednarodni atomski čas je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje. Določa se v Mednarodnem uradu za uteži in mere na osnovi atomskih ur, ki se nahajajo v različnih laboratorijih po Zemlji. V BIPM se izračuna srednji ča ...

                                               

Siderski čas

Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde. Siderski čas je določen kot časovni kot pomladišča. Ko je poldnevnik pomladišča v nadglavišču opazovalca, je zanj kraje ...

                                               

Sončev čas

Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli. Sončev čas je v resnici časovni kot, ki ga izražamo v časovnih merskih enotah. Pri merjenju se upošteva navidezno središče Sončeve ploskve. Naprave za merjenje so sončne ure. Kr ...

                                               

Standardni čas

Standardni čas je rezultat sinhronizacije večjega števila ur na različnih geografskih lokacijah v istem časovnem pasu. Standardni čas je nadomestilo za univerzalni čas. Vse ure na določenem časovnem pasu tečejo enako in kažejo enak čas. Kjer se u ...

                                               

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu. Med težiščnim koordi ...

                                               

Težiščni koordinatni čas

Težiščni koordinatni čas je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa. To pomeni, da se ura giblje enako kot Osončje, vendar je zunaj gravitacijske luknje celotnega ...

                                               

Univerzalni čas

Univerzalni čas je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje. Ta čas je od leta 1928 nadaljevanje Greenwiškega srednjega časa GMT, ki je srednji Sončev čas na poldnevniku, ki poteka preko Greenvicha. Greenwiški srednji čas se pogosto uporablja tudi ko ...

                                               

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas je mednarodno sprejet standardni čas. Vezan je na definicijo sekunde s sevalnimi prehodi cezijevega atoma. Ker se tako definiran mednarodni atomski čas zaradi upočasnjevanja vrtenja Zemlje razhajal z astronomsko določ ...

                                               

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje. Uporablja se kot čas, ki ga kaže ura na površini vrtečega se geoida. Torej je to lastni čas na vrtečem se geoidu. Povezan je ...

                                               

Observatorij

Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju. Po navadi pod samo besedo mislimo na astronomski observatorij, v širšem smislu pa so observatoriji opazovalnice in raziskovalne ustanove naravnih pojavov. Opremljen je s posebno zmogljivimi ...

                                               

Antični observatorij Peking

Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem. Revolucionarni instrumenti, uporabljeni v tem prastarem observatoriju, so bili zgrajeni leta 1442, v času dinastije Ming, ter kasneje dodelani in sp ...

                                               

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta. Deluje kot vrhovna avtoriteta pri imenovanju nebesnih teles in značilnostih na njihovih površjih. Je članica Mednarodnega sveta znanosti. Nastala je leta 1919 s s ...

                                               

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza je na svojem 16. generalnem zasedanju v Grenoblu leta 1976 sprejela Resolucijo št. 1, ki je vpeljala sistem astronomskih konstant, ki so priporočene za uporabo pri astronomskih opazovanjih in efemeridah. Sistem je nad ...

                                               

Središče za male planete

Središče za male planete deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija, ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča, skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža. Središče za male planete deluje pod nadzorom III. Odde ...

                                               

Astronomsko društvo Vega - Ljubljana

Astronomsko društvo Vega - Ljubljana sodeluje z astronomskim krožkom Gimnazije Šentvid. Društvo in krožek sta povezana prek dejstva, da so mnogi nekdanji krožkarji, danes odrasli, člani društva, nekateri pa so poleg tega še mentorji krožka in tak ...

                                               

Tycho Brahe

Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska, † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

                                               

Thomas Digges

‎ Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.

                                               

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija. Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela ...

                                               

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo, † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska.

                                               

Hans Lippershey

Leta 1608 je Lippershey izdelal in patentiral prvi uporabni daljnogled refraktor. Za nekaj tednov je prehitel Metiusa. Patenta za svoj izum ni dobil, nizozemska vlada ga je le velikodušno nagradila za kopije njegove konstrukcije. Njegov daljnogle ...

                                               

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643, hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec 1727, Kensington, London, Anglija.

                                               

Arthur Charles Clarke

Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka. Clarke je najbolj znan po svojem znanstven ...

                                               

Raziskovanje Marsa

Raziskovanje Marsa je pomenben del osvajanja in raziskovanja vesolja. Prva resnejša zanimanja za Mars se pojavijo že v Novem veku, ko so izumili prvi teleskop. Astronomi so narisali prve zemljevide Marsa. Na površju so kasneje opazili nenavadno r ...

                                               

Vesoljski polet

Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor. Z vesoljskimi poleti se raziskuje Vesolje, uporabljajo pa se tudi v komercialne namene kot je vesoljski turizem ali satelitske telek ...

                                               

Odpadki v vesolju

Odpadki v vesolju oz. vesoljski odpadki, tudi odpadki v tirnici, so neuporabni delci, ki se nahajajo v vesolju okrog Zemlje. Po navadi gre za porabljene raketne stopnje, stare satelite, delce, ki so se odlomili od satelitov, in drugo. Orbitalni o ...

                                               

Orbiter (simulator)

Orbiter je zaprtokodni brezplačni simulator vesoljskih poletov za operacijski sistem MS Windows. Prva različica programa je izšla 27. novembra 2000, program pa je posodobljen z zadnjo različico 100606, ki je izšla 8. junija 2010. Simulator je izd ...

                                               

Raketoplan

Raketoplan, vesoljsko letalo, vesoljski čolniček ali vesoljski taksi je vesoljsko plovilo s posadko z možnostjo večkratne uporabe, ki lahko tudi leti ali jadra kot zrakoplov v ozračju. Raketoplani, ki so zmožni vtirjenja v orbito okoli Zemlje, so ...

                                               

Rekordi vesoljskih poletov

Valerij Vladimirovič Poljakov, poletel 8. januarja 1994 Sojuz TM-18, ostal na vesoljski postaji Mir LD-4 437.7 dni. Medtem je obkrožil Zemljo približno 7075-krat in prepotoval 300.765.000 km, se vrnil 22. marca 1995 Sojuz TM-20.

                                               

Sea Launch

Sea Launch je nevladna organizacija, ki se ukvarja z izstreljevanjem satelitov v vesolje s predelane naftne ploščadi Ocean Odyssey. Do danes so vse satelite izstrelili v geostacionarno orbito z ukrajinsko raketo Zenit 3SL, so pa možne tudi druge ...

                                               

Vesoljska postaja

Vesoljska postaja je umetno nebesno telo, zgrajeno z namenom prebivanja ljudi v vesolju. Do danes obstajajo samo orbitalne postaje, ki kot sateliti krožijo v tirnici okoli Zemlje. Glede na zgradbo ločimo dva tipa vesoljskih postaj," monolitne "in ...

                                               

Vesoljski turizem

Vesoljski turizem je izvajanje vesoljskih poletov za razvedrilo oz. oddih. To področje turizma je nastalo v začetku 21. stoletja, ko je Ruska zvezna vesoljska agencija pričela ponujati mesta na krovu plovil Sojuz pri odpravah na Mednarodno vesolj ...

                                               

Virgin Galactic

Virgin Galactic je družba za komercialne vesoljske polete. Bazirana je v ZDA, lastnik pa je Richard Bransonova Virgin Group. Ustavljena je bila leta 2004, ponujala naj bi podorbitalne vesoljske polete, pionir na področju vesoljskega turizma. Pole ...

                                               

5 Astreja

5 Astreja je velik asteroid glavnega asteroidnega pasu. Njegova površina je zelo svetla in odbojna. Verjetno je sestavljena iz mešanice niklja in železa z magnezijevimi in železovimi silikati. Astreja je bil peti asteroid, ki ga je odkril Karl Lu ...

                                               

Amorski asteroid

Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor. Asteroidi te skupine se približajo tirnici Zemlji, a je ne prečkajo. Večina Amorcev pa prečka tirnico Marsa. Obstaja domneva, ...

                                               

Maffei 1

Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija v ozvezdju Kasiopeje. Galaksiji Maffei 1 in Maffei 2 je odkril italijanski astronom Paolo Maffei leta 1968 na podlagi njunega infrardečega sevanja. Maffei 1 zelo zakriva naša Galaksija. Prej so ...

                                               

Messier 110

Messier 110 je pritlikava eliptična galaksija, ki je satelit Andromedini galaksiji. M110 vsebuje nekaj prahu in sledi o nedavnem roju zvezd, kar je na splošno za pritlikave galaksije zelo nenavadno.

                                               

NGC 1

NGC 1 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza severno od galaksije NGC 2 in južno od glavne zvezde Andromede, Alferaca. Je prvo telo navedeno v Novem splošnem katalogu. Pri sestavljanju kataloga za epoho 1860.0 je imela galaksija najm ...

                                               

NGC 41

NGC 41 je spiralna galaksija v ozvedju Pegaza. Njen navidezni sij je 14.63 m. Od Sonca je oddaljena približno 79.8 milijonov parsekov, oziroma 260.36 milijonov svetlobnih let. Galaksijo je odkril Albert Marth 30. oktobra 1864.

                                               

NGC 4013

NGC 4013 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda. Njen navidezni sij je 12.1 m. Od Sonca je oddaljena približno 14.6 milijonov parsekov, oziroma 47.62 milijonov svetlobnih let. Galaksijo je odkril William Herschel 6. februar ...

                                               

Obročasta galaksija

Obročasta galaksija je galaksija, ki po obliki spominja na obroč. Obroč sestavljajo masivne, relativno mlade in zelo svetle modre zvezde. Osrednji del vsebuje zelo malo svetle snovi. Astronomi verjamejo da obročaste galaksije nastanejo, ko manjša ...

                                               

Pritlikava galaksija

Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd. Veliki Magellanov oblak, ki ima nekaj več kot 30 milijard zvezd, se včasih uvršča med pritlikave ga ...

                                               

Skupina galaksij

Skupína galaksíj) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan. Skupki galaksij večjih od skupin, ki se združujejo v prvem redu, se imenujejo jate galaksij. Skupine in jate se lahko med seboj naprej združ ...

                                               

Stephanov kvintet

Stephanov kvintet v ozvezdju Pegaza je vidni skupek petih galaksij, od katerih jih štiri tvori prvo odkrito strnjeno galaktično skupino. Skupino je odkril Édouard Jean-Marie Stephan 22. septembra 1877 na Observatoriju v Marseillu. Skupino so od v ...

                                               

Barnard 68

Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let. Telo je tako blizu Osončja, da med njim in Soncem ni mogoče videti n ...

                                               

Bokova krogla

Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd. Običajno jih najdemo v področjih H II, njihove mase pa so od 2 do 50 Sončevih mas. Velike so do enega svetlobnega leta počez. Vsebujejo molekular ...

                                               

Gomezov hamburger

Gomezov hamburger oziroma IRAS 18059-3211 je najverjetneje mlada zvezda, ki jo obkroža protoplanetni disk. Na začetku so ga indentificirali kot planetarno meglico in njgovo oddaljenost napačno ocenili na 6500 svetlobnih let. Kakorkoli, sedanja do ...