ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 404




                                               

Dolžina periapside

Dolžina periapside je eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena položaj in hitrost nebesnega telesa. Dolžina periapside je sestavljen kot v dveh ravninah. Prvi del kota se meri v referenčni ravnini, drugi del se meri v ravnini tirnice.

                                               

Ekscentrična anomalija

Ekscentrična anomalija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. Ekscentrična anomalija je kot med smerjo iz središča elipse proti periapsidi in smerjo iz središča elipse pro ...

                                               

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa. Uporabljajo se lahko različni nabori parametrov s katerimi se točno opiše tirnico. Uporablja se model dveh masnih točkastih tel ...

                                               

Elongacija

Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu, za opazovalca v tretji točki. Elongacija se meri v merskih enotah za merjenje velikosti kotov. Lahko pa zavzame vrednosti od 0 do 180 ° vzhodno in zahodno. Običajno je opazovalec na Zemlji, ...

                                               

Kotna izsrednost

Kotna izsrednost je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. Izračuna se iz izsrednosti: sin ⁡ φ = e, {\displaystyle \sin \varphi =e\!\,} kjer je φ je kotna izsrednost glej sliko e iz ...

                                               

Kozaijev pojav

Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj. Zaradi tega se sinhronizirano spreminjata izsrednost tira in naklon tira motenih nebesnih teles. Ta pojav ...

                                               

Lagrangeeva točka

Lagrangeeve tóčke v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in ...

                                               

Laplaceova ravnina

Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit med enim ciklom precesije. To je ravnina, ki poteka pravokotno na pol precesije. Imenuje se po francoskem matematiku, fiziku in astronomu Pierre-Simonu d ...

                                               

Laplaceova resonanca

Laplaceova resonánca je v nebesni mehaniki vrsta orbitalne resonance v kateri imajo tri ali več teles takšne obhodne dobe, ki jih lahko izrazimo kot razmerje celih števil. Imenuje se po francoskem matematiku, fiziku in astronomu Pierre-Simonu de ...

                                               

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja. Meri se v stopinjah. Označuje se z grško črko ε.

                                               

Naklon tira

Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa. V splošnem je naklon tira kot med izbrano ravnino in neko drugo ravnino ali kot med to ravnino in neko s ...

                                               

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: t 0 = 2 π ω, {\displaystyle t_{0}={2\pi \over \omega }\!\,} če je ω njegova kotna hitrost. Enota je po navadi sekunda ...

                                               

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca. Zemlja je v odsončju okoli 3./4. julija. Apsidnih točk ne smemo zamenjevati s Sončevima o ...

                                               

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira. Poznamo več vrst orbitalnih period za planete in drug ...

                                               

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil. Pri takšnem načinu kroženja se pojavi ponavljajoči se medsebojni gravitacijski vpl ...

                                               

Gravitacijski gradient

Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje. Je posledica gravitacijskega gradienta, ki obstaja vzdolž premera telesa. Kadar veliko telo gravitacijsko deluje na drugo telo, so lahko razlike v njegovi gravitaci ...

                                               

Pojav Jarkovskega

Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna sila, ki je posledica anizotropnega sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles. Rezultanto vseh sil, s katero delujejo izsevani fotoni na nebesno telo, imenujemo tudi sila Jarkovskega. O pojav ...

                                               

Pojav JORP

Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega sevanja termičnih fotonov s površine neb ...

                                               

Prava anomalija

Prava anomalija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. Prava anomalija za eliptične tirnice je kot med smerjo proti periapsidi in smerjo proti trenutni legi nebesnega tele ...

                                               

Referenčna ravnina

Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira. V odvisnosti od nebesnega telesa uporabljamo različne referenčne ravnine: Laplaceova ravnina za satelite, ki imajo srednje do velike ...

                                               

Rocheva meja

Rocheva meja je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade. Če bi se neko telo znašlo znotraj nje, bi razpadlo, ker so plimske sile planeta večje od težnostnega privlaka ...

                                               

Sekularna resonanca

Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance. Sekularna resonanca nastane takrat, ko sta precesiji dveh tirnic sinhronizirani to velja za precesijo periapsidne točke ali dvižnega vozla ali obeh. Če je majhno nebesno telo v sekularni resonanci ...

                                               

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju. Če je absorbiran, je tlak enak gostoti energije w {\displaystyle w}, oziroma gostoti energijskega toka deljeni s hitrostjo svetlobe: p = w = j ...

                                               

Sinhrona rotacija

Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat. Zgled za takšno kroženje je gibanje Lun ...

                                               

Sotirni satelit

Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo. Primer takšnih dveh sotirnih satelitov sta Saturnova satelita Janus in Epimetej. Satelita krožita skoraj po i ...

                                               

Srednja anomalija

Srednja anomalija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. Srednja anomalija določa lego telesa glede na periapsido. Ker tirnica nebesnega telesa običajno ni krožnica, je do ...

                                               

Srednja dolžina

Srednja dolžina je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena lega in hitrost nebesnega telesa. Srednja dolžina pove nebesno dolžino na kateri bi bilo telo, če bi bila njegova tirnica krožna in, če bi bil na ...

                                               

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju. Če je tir premica, je gibanje premo, sicer pa krivo. Poseben primer krivega gibanja je kroženje, kjer sta tir krožnica, oziroma elipsa. V tem primeru in v primeru gibanj po dr ...

                                               

Tirna hitrost

Tírna hitróst astronomskega telesa je hitrost, s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča. Običajno se za tirne hitrosti navajajo povprečne hitrosti ter trenutne hitrosti.

                                               

Tisserandov kriterij

Tisserandov kriterij se uporablja v nebesni mehaniki pri opazovanju nebesnih teles za odločanje o tem, ali je telo isto kot telo, ki smo ga opazovali prej. Pri gibanju lahko manjše telo pride v bližino večjega telesa, ki močno spremeni tirnico ma ...

                                               

Tisserandov parameter

Za majhna telesa z veliko polosjo a {\displaystyle a\,\!}, izsrednostjo e {\displaystyle e\,\!} in naklonom tira i {\displaystyle i\,\!} in z veliko polosjo a P {\displaystyle a_{P}} telesa, ki povzroča motnjo, se Tisserandov parameter izračuna p ...

                                               

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora. Na ...

                                               

Vozel (astronomija)

Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino. Tir nebesnega telesa mora biti nagnjen na referenčno ravnino. Če ni nagnjen, potem nima vozlov. Kot referenčno ravnino ...

                                               

Vrtilna perioda

Vrtílna dôba je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde. Pri Zemlji se to imenuje siderski dan, ki ga je treba razlikovati od sinodskega dneva. Ime izvira iz latinskega imena za zvezdo.

                                               

Vzvratno gibanje

Vzvrátno gíbanje je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko ali navidezno. Gibanje v obratni smeri se imenuje napredno, oziroma pro ...

                                               

Interferometrija

Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo za pridobivanje informacij o valovanju. Interferometrija je pomembna raziskovalna tehnika na področju astronomije, vlakenske optike, tehniške ...

                                               

Lunine mene

Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje. Lunine mene se skozi periodo sinodskega meseca počasi spreminjajo, saj se orbitalni položaji Lune okoli Zemlje in Zemlje okoli Sonca spreminjajo. Luna je plimsko zaklenjen ...

                                               

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin. Magnitude je v antiki definiral Hiparh s svojo nenatančno, toda ...

                                               

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij, kot se ga vidi z Zemlje. Navidezni sij torej označuje jakost svetlobe, ki se jo vidi s prostim očesom, oziroma svelobni tok na dani razdalji ...

                                               

Planetna faza

Planetna faza je pojem, ki se uporablja za opis velikosti osvetljenega dela planeta, kot ga vidi opazovalec. Podobno kot vidimo pri Luni lunine faze, lahko tudi pri planetih vidimo različno velike dele površine, ki je osvetljena. Planetne faze so ...

                                               

Ščip (Luna)

Polna luna ali ščip je lunina faza v času, ko se zdi, da je Luna popolnoma osvetljena iz Zemljine perspektive. To se zgodi, ko se Zemlja nahaja med Luno in Soncem. To pomeni, da je lunina bližnja in znana stran obrnjena popolnoma proti Soncu in j ...

                                               

Zodiakalna svetloba

Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim. Svetloba se pojavlja v obliki trikotnika, ki sega od bližine Sonca navzgor ob ekliptiki. Zaradi tega se tudi imenuje zodiakalna svetlob ...

                                               

Osončje

Naše Osónčje je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega. Okrog Sonca kroži osem planetov, izmed katerih je tretji - planet Zemlja - naseljen. Poleg planetov sestavlja Osončje še vsaj ...

                                               

Planetarna diferenciacija

Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi. Zaradi tega se v notranjosti planeta razvijejo plasti. Osnov ...

                                               

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja. S to delitvijo so ločili planete, ki naj bi ležali med mirujočo Zemljo in krožečim Soncem od tistih planetov, ki ležijo zuna ...

                                               

Svetlobna krivulja

Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni izsev nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa. Vsaka svetlobna krivulja se običajno meri in prikazuje v določenem frekvečnem področju. Po obliki so svetlobne kr ...

                                               

BLC1

BLC1 je radijski signal, o katerem so poročali v okviru iskanja nezemeljske inteligence in bi lahko izviral od zvezde Proxima Centauri. To je Soncu najbližja znana zvezda, oddaljena približno 4.2 svetlobnega leta. Signal s frekvenco 982.002 MHz j ...

                                               

Kvazar

Kvázar je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro. Kvazarje so odkrili kot vire, pri katerih je bil njihov spekter elektromagnetnega valovanja premaknjen v rdeči del. Premaknjena sta bila tudi dela radijskih va ...

                                               

Strelec A*

Strelec A* je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju na razdalji 26.000 svetlobnih let. 16. oktobra 2002 je mednarodna skupina, ki jo je vodil Rainer Schödel z Inšti ...

                                               

Sferna geometrija

Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere. Spada med neevklidske geometrije. V ravninski geometriji sta osnovna elementa točka in premica. Na krogli pa je točka definirana podobno, premica pa ni definirana k ...