ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 36




                                               

Kraljeva medalja

Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za" dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja "in za" en izjemen prispevek k uporabnim znanostim "znotra ...

                                               

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba iz Londona.

                                               

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles. Uporabljajo se različni nebesni koordinatni sistemi, vsi pa uporabljajo preslikavo nebesnih teles na nebesno kroglo. Med se ...

                                               

Azimut

Azimut je kot med izbrano ravnino in točko. Meri se v kotnih merskih enotah, minuta, sekunda). Beseda azimut izvira iz arabske besede السمت, kar pomeni poti oziroma smer, v katero je obrnjen človeški obraz. Izraz azimut se zelo pogosto uporablja ...

                                               

Cirkumpolarno nebesno telo

Cirkumpolarno nebesno telo je nebesno telo, ki ga vidimo na nebesni krogli s površine Zemlje, vendar nikoli ne zaide pod obzorje. Takšno nebesno telo je v bližini enega izmed nebesnih polov. Vidimo ga lahko vso noč vsak dan v letu. Lahko bi ga vi ...

                                               

Časovni kot

Časovni kot je kot med ravnino časovne krožnice nebesnega telesa in ravnino poldnevnika opazovalca. Časovni kot merimo v smeri navideznega gibanja nebesnih teles vzdolž nebesnega ekvatorja. Časovni kot je torej kot med dvema ravnima: ravnina,ki j ...

                                               

Deklinacija

Deklinácija je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici. Je ena od koordinat v nebesnem ekvatorskem koordinatnem sistemu. Deklinacijo lahko primerjamo z zemljepisno širino, k ...

                                               

Ekliptični koordinatni sistem

Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike. Lega nebesnega telesa se v ekliptičnem koordinatnem sistemu določa z dvema podatkoma: latituda ali eklipt ...

                                               

Ekliptika

Eklíptika < ekleipo - izpuščati) je v astronomiji pot Sonca na nebu, ki jo pri svojem navideznem gibanju skozi leto opravi glede na oddaljene zvezde. Je presečišče nebesne krogle z ravnino ekliptike, ki je geometrijska ravnina srednje tirnice ...

                                               

Ekvator

Ekvátor, je v geografiji največji vzporednik oz. paralela na Zemljini površini, ki razdeli Zemljo na severno in južno poloblo. Po definiciji je zemljepisna širina ekvatorja enaka 0°. Dolžina ekvatorja je približno 40.075 km. Ekvator poteka skozi ...

                                               

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride. Ker se deklinacija in rektascenzija zvezd zaradi precesije Zemlje nenehno spreminjata, astronomi podajajo podatk ...

                                               

Galaktična širina

Galaktična latituda ali galaktična širina je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu. Druga koordinata je galaktična longituda. Galaktično latitudo merimo v kotn ...

                                               

Galaktična ravnina

Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije. Galaktična ravnina je usmerje ...

                                               

Galaktični koordinatni sistem

Galaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja galaktično ravnino. Ta koordinatni sistem je primeren za opis lege nebesnih teles, ki ležijo znotraj naše Galaksije. Referen ...

                                               

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365.2568983 dni. To dolžino leta je privzel Carl Friedrich Gauss kot dolžino siderskega leta pri svojih raziskavah dinamike Osončja. Danes je privzeta malo drugačna dolžina zvezdnega leta, Gaussovo leto ...

                                               

Geocentrični model

V astronomiji je geocentrični model je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja. V geocentričnem modelu krožijo okoli Zemlje Sonce, Luna, zvezde in planeti. Geocentrični model je bil začetni opis vesolja v večini antičnih civilizac ...

                                               

Nebesni horizontski koordinatni sistem

Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču opazovalca. Koordinate nebesnih teles v tem sistemu so ...

                                               

Kolatituda

V astronomiji je latituda ena izmed nebesnih koordinat ekliptičnega koordinatnega sistema ekliptična širina. Ker pa je kolatituda komplementarni kot latitudi, je kolatituda enaka zenitni razdalji nebesnega telesa. Če označimo latitudo ekliptično ...

                                               

Kulminacija

Kulminacija je v astronomiji trenutek, ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo altitudo nad horizontom. To pomeni tudi, da je to čas ko nebesno telo prečka nebesni poldnevnik opazovalca. Beseda izhaja iz latinske bese ...

                                               

Ekliptična širina

Latituda ali ekliptična širina nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu. Druga koordinata v tem sistemu je longituda. Latituda ima v ekliptičnem koordinatnem sistemu podobno vlogo kot ...

                                               

Ekliptična dolžina

Longituda ali ekliptična dolžina nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu. Druga koordinata v tem sistemu je latituda. Longitude ima v ekliptičnem koordinatnem sistemu podobno vlogo ko ...

                                               

Nebesna krogla

Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa. Krogla se za opazovalca na Zemlji navidezno vrti okrog iste osi kot Zemlja, ki pri tem navidez ...

                                               

Nebesni ekvator

Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje. Nebesni ekvator je torej preslikava ekvatorja Zemlje na nebesno kroglo.

                                               

Nebesni pol

Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo. Podaljšek vrtilne osi seka nebesno kroglo v dveh točkah, ki ju imenujemo severni nebesni pol in južni nebesni pol. Podaljšek Zemljine vrtil ...

                                               

Nebesni poldnevnik

Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzor ...

                                               

Pomladna točka

Pomladišče je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator. V pomladišču je na svoji navidezni poti Sonce ob pomladnem enakonočju, to je okoli 21. marca vsako leto. To je tudi trenutek, ko je Sonce nad ekvator ...

                                               

Rektascenzija

Rektascenzija je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu. Točka pomladišča je točka na ekliptiki, kjer se deklinacija Sonca spremeni iz negativne v pozitivn ...

                                               

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde. To pomeni, da je sidersko leto čas v katerem naredi Zemlja en obrat okoli S ...

                                               

Supergalaktični koordinatni sistem

Supergalaktični koordinatni sistem ali nadgalaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja nadgalaktično ravnino. Nadgalaktična ravnina poteka tako, da se najbolje prilega p ...

                                               

Umetni horizont

Umetni horizont je instrument, ki na simboličen način prikazuje lego letala glede na obzorje. V zraku instrument kaže nagib letala okoli vzdolžne in prečne osi in je eden od najpomembnejših instrument v letalu in modernega letalstva si brez njega ...

                                               

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot Μαθηματικἠ Σύνταξις: Mathematikē Sýntaxis, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot Hē Megá ...

                                               

Armilarna sfera

Armilárna sfêra je model nebesne krogle. Predstavlja zgodnjo astronomsko merilno pripravo za merjenje nebesnih koordinat in leg nebesnih teles.

                                               

Astrolab

Astroláb je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi. Z njim so določevali in napovedovali navidezno lego Sonca, Lune, planetov in zvezd z merjenjem krajevnega časa za dano zemlje ...

                                               

Astronomische Nachrichten

Astronomische Nachrichten nemško: Astronomske novice, angleško Astronomical Notes, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije, je leta 1821 ustanovil nemški astronom Heinrich Christian Schumacher. To naj bi bila najstarejša as ...

                                               

Časovni pregled astronomije

okoli 2500 pr. n. št. – mnogo krajev ima astronomsko namembnost: staroegipčanske piramide, priprave iz Harape, britanski megaliti, zgradbe na Kitajskem, Latinski Ameriki. V starodavnem pristaniškem mestu Lothal indske civilizacije v Gudžaratu, In ...

                                               

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas. Ime izvira iz grške mitologije, kjer je Faeton sin boga Helija, ki je z nepremišljenim obnaš ...

                                               

Journal for the History of Astronomy

Journal for the History of Astronomy je strokovna znanstvena akademska revija, ki v angleščini objavlja članke s področja zgodovine astronomije v disciplini zgodovina in filozofija znanosti. Glavni urednik revije je Michael Hoskin. Izhaja od leta ...

                                               

Krogelna Zemlja

Koncept krogelne Zemlje se je prvič pojavil približno v 5. stoletju pr. n. št. med grškimi filozofi. Do 3. stoletja pr. n. št. je ostal špekulacija, pozneje pa so ga helenistični astronomi sprejemali kot dejstvo in so tudi izračunali obseg Zemlje ...

                                               

444 Giptis

444 Giptis je asteroid v asteroidnem pasu, ki ga je odkril Jérôme Eugène Coggia 31. marca 1899 v Marseillu. Asteroid je tipa C in je verjetno sestavljen iz ogljikovega hondrita. Njegov spekter nakazuje, da ga je preoblikovala voda. Ime izhaja iz ...

                                               

Amundsenov krater

Amundsenov krater je velik udarni krater s premerom 103.39 km blizu Luninega južnega tečaja. Leži ob robu vidne površine Lune, tako da je za opazovalca z Zemlje viden od strani. Ima terasast rob z najširšim delom na južni strani in razmeroma plos ...

                                               

Apsidna precesija

Apsídna precesíja je v nebesni mehaniki precesija krožnega tira nebesnega telesa. Je postopno sukanje daljice, ki povezuje apsidi tira – točki najmanjše in največje razdalje telesa od središča njegovega kroženja. Prisončje je najbližja točka Sonc ...

                                               

Apsidnica

Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa. Strogo je določena za eliptične, parabolične in hiperbolične tire. Za eliptične tire predstavlja premico med apsidnima točkam ...

                                               

Astrodinamika

Ástrodinámika je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil. Gibanje teh teles se po navadi računa iz Newtonovih zakonov in splošnega gravitacijskega zakona. Je pomembna veda pri konstruiranju, načr ...

                                               

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija. Drug pomemben dejavnik je temperatura, ki vpliva na hitrost gibanja molekul plinov. Nebesno telo lahko zadrži atmosfero sko ...

                                               

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa. V primeru zvezd podaja njihovo površinsko temperaturo. Za določitev barvnega indeksa je treba izmeriti navidezni sij telesa skozi dva različna filtra. Na primer filt ...

                                               

Astronomski observatorij Beograd

Astronomski observatorij Beograd je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara. Je samostojna državna neprofitna znanstvenoraziskovalna ustanova, katere osnovna dejavnost je pasivno in selektivno opazovanje neposrednega in daljnega Ves ...

                                               

Bleda modra pika

Voyager 1 je bil izstreljen v vesolje 5. septembra 1977 z namenom, da bi raziskal Sončni sistem. Carl Sagan ameriški astronom, 1934-1996 je prepričal znanstveno skupnost naj sonda naredi fotografijo Zemlje, ko bo dosegla mejo sončnega sistema. 14 ...

                                               

Catherine Wolfe Bruce

Bruceova je bila podpornica astronomije. Bila je hči ameriškega slikarja, poslovneža in izumitelja Georgea Brucea 1781-1866 in Catherine Wolfe. Oče Bruce se je leta 1795 izselil v Ameriko iz Škotske in se najprej izučeval v Filadelfiji. Z bratom ...

                                               

C/1825 N1

Soncu se je najbolj približal 11. decembra 1825, ko je bil na razdalji približno 1.24 a.e. od Sonca. S prostim očesom je bil viden od zadnjih dni avgusta do konca decembra. Najprej se je videl v ozvezdju Bika Taurus na jutranjem nebu. Pomikal se ...

                                               

C/1853 L1

Komet Klinkerfues ali C/1853 L1 je neperiodični komet, ki ga je 11. junija 1853 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues.