ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 35




                                               

Inverzni element

Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa na splošno označimo a −1.

                                               

Latinski kvadrat

Latínski kvadrát je n × n tabela, napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu. Na primer latinska kvadrata reda 3 in 4: Latinski kvadrati se pojavljajo kot množitvene tabele ...

                                               

Nevtralni element

Nevtrálni elemènt ali identitéta I, e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a ∈ {\displaystyle \in } S velja: e a = a e = a. Nevtralni element imenujemo tud ...

                                               

Razčlenjevanje

Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov. Obratni postopek se imenuje faktorizacija preoblikovanje v obliko produkta faktorjev.

                                               

Aditivna konstanta

Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane funkcije. Ta konstanta izraža nejasnost, ki je svojstvena ko ...

                                               

Brahistohrona

Brahistokrona je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke pride v drugo točko v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.

                                               

Carlemanova matrika

Carlemanova matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo kompozituma funkcij v množenje matrik. Druga področja uporabe so še v teoriji iteracij in verjetnosti ter v Markovskih verigah.

                                               

Cikloida

Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici. V parametrični obliki jo zapišemo kot: x t = r t − sin ⁡ t) {\displaystyle xt=rt-\sint)\;} y t = r 1 − cos ⁡ t), { ...

                                               

Raabejev kriterij

DAlembertov kritêrij kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: ∑ n = 0 ∞ a n, {\displaystyle \sum _{n=0}^{\infty }a_{n}\!\,} katere členi so realna ali kompleksna števila. Kriterij je prvi objavil Jean le Rond ...

                                               

Določeni integral

Določeni integral je matematična operacija. Izračunamo ga tako, da najprej izračunamo nedoločeni integral, nato pa še vstavimo gornjo in spodnjo mejo. Geometrijski pomen določenega integrala je ploščina pod integrirano funkcijo.

                                               

Engelov razvoj

Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil { a 1, a 2, a 3, … } {\displaystyle \{a_{1},a_{2},a_{3},\dots \}}, da velja: x = 1 a 1 + 1 a 1 a 2 + 1 a 1 a 2 a 3 + ⋯. {\displaystyle x={\frac ...

                                               

Funkcionalna enačba

Funkcíjska enáčba je v matematki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki. Pri funkcijskih enačbah se ne išče neznana količina, na primer x {\displaystyle x\,}, ampak se išče neznana funkcija, za katero velja nek iskani pogoj. Velikokrat en ...

                                               

Hiperrealno število

Hiperrealno število je razširitev množice realnih števil. Hiperrealna števila omogočajo strogo obravnavo količin, ki so neskončno majhne ali neskončno velike. Hiperrealna števila so razširitev realnih števil. Vsebujejo števila, ki so večja kot ka ...

                                               

Konvergenčni polmer

Konvergénčni polmér potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali ∞, {\displaystyle \scriptstyle \infty,} ki predstavlja območje v katerem bo funkcija konvergirala.

                                               

Operator delta

Laplaceov operátor je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ. Je enak vsoti vseh drugih parcialnih odvodov odvisne spremenljivke. To odgovarja div grad φ, zato tudi uporaba simbola del operator nabla, ki ga predst ...

                                               

Matematična singularnost

Síngularnost je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez" lepih "lastnosti, kot je odvedljivost. Na primer funkcija f x = 1/ x ima singularnost v x = 0, kjer teži k ±∞ in ni določena. Tudi funkcija g ...

                                               

Pozitivna mera

Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost. V tem smislu je mera posplošitev koncepta dolžine, ploščine in prostornine. Še posebej ...

                                               

Nabla

Nábla je matematični simbol ∇ {\displaystyle \nabla }. Včasih se ga opremi tudi z vektorsko puščico: ∇ → {\displaystyle {\vec {\nabla }}}. Uporabljamo ga za zapis operatorja vektorskega odvajanja: ∇ = ∂ ∂ x, ∂ ∂ y, ∂ ∂ z {\displaystyle \nabla =\l ...

                                               

Odvod

Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta. Opisuje najboljšo linearno aproksimacijo funkcije v bližini vrednosti funkcije z nekim argumentom.

                                               

Primitivna funkcija

Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane funkcije f {\displaystyle f} je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F {\displaystyle F}, katere odvod je enak f {\displaystyle f}: F ′ x = f x, x ∈ R. {\displaystyle Fx=fx,\quad ...

                                               

Dotikalnica

Tangénta je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega. Pravimo tudi, da tangenta v okolici dane točke najbolje aproksimira dano krivuljo oziroma da se dane krivulje dotika. Ustrezna točka se imenuje dotikališč ...

                                               

Taylorjeva vrsta

Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne funkcije f določena na odprtem intervalu je potenčna vrsta: ∑ n = 0 ∞ f n a n! x − a n, {\displaystyle \sum _{n=0}^{\infty }{\frac {f^{n}a}{n!}}x-a^{n}\!\,} kjer je n! fakulteta ...

                                               

Utežna funkcija

Utéžna fúnkcija {\displaystyle w\,}) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij. Utežno funkcijo uporabimo, kadar hočemo, da bi nekateri elementi imeli več vpliva na končni rezultat. Pogosteje ...

                                               

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek. Pri računanju verjetnosti nam pogosto pomaga kombinatorika.

                                               

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti. Graf zvezne funkcije je nepretrgan.

                                               

Aritmetika

Aritmetika je matematična disciplina, ki se ukvarja s števili. Pogovorno aritmetika pomeni računstvo. Ime aritmetika izvira iz grške besede αριθμός: aritmos - število.

                                               

Korenjenje

Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje. Korenjenje zapišemo s simbolom a n {\displaystyle {\sqrt{a}}}. Število a imenujemo korenjenec ali radikand, število n pa je stopnja korena ali korenski eksponent. Korenjenec ...

                                               

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki a n. To obliko zapisa imenujemo potenca. Število a se imenuje osnova ali baza potence, število n pa je eksponent ali stopnja potence. Vrednost potence s celim eksponentom izr ...

                                               

Zaokrožanje

Zaokróžanje je matematični postopek, pri katerem dano realno število nadomestimo s približkom. Realno število lahko zapišemo z neskončnim decimalnim zapisom, vendar je v praksi računanje z neskončno mnogo decimalkami nemogoče pa tudi nepotrebno. ...

                                               

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10.}. Naravno število služi za mero končnih množic. Z naravnimi števili se šteje ali pa razvršča. Označuje se jih z N ali z N {\display ...

                                               

Realno število

Množice realnih števil Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici. Sam izraz" realno število "je retronim, skovan kot odgovor na" imaginarno število ". Realna števila so lahko racion ...

                                               

Vezna črta

Vezno črto v logiki se včasih uporablja v Booleovi algebri, kjer služi za označitev skupine izrazov, nad katerimi se želi izvesti negacijo: A B ¯ =! A B. {\displaystyle {\overline {AB}}=!AB\!\.}

                                               

Slučajna matrika

Slučajna matrika je matrika danega tipa in velikosti, ki ima za elemente slučajna števila iz določene porazdelitve. Slučajna matrika je v obliki matrike prikazana slučajna spremenljivka. Veliko fizikalnih sistemov se lahko prikaže v obliki slučaj ...

                                               

Daljica

Daljíca je omejena prema črta. Sorodna pojma sta premica in poltrak. Daljica AB je del premice, sestavljen iz točk, ki ležijo med točkama A in B vključno s tema dvema točkama. Točki se A in B imenujeta krajišči daljice. Razdalja med obema krajišč ...

                                               

Eliptični prostor

Elíptična geometríja je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji. V eliptični geometriji namesto aksioma o vzporednici velja: Skozi točko T, ki ne leži na premici p, ne poteka nobena v ...

                                               

Enotska hiperbola

Enotska hiperbola je v geometriji množica točk v kartezičnem koordinatnem sistemu, ki zadoščajo enačbi x 2 − y 2 = 1 {\displaystyle x^{2}-y^{2}=1\,}. Enotska krožnica je posebni primer enotske hiperbole. Asimptote enotske hiperbole se sekajo pod ...

                                               

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije. Gre za najbolj znan pa tudi najobsežnejši geometrijski sistem. Takorekoč vsa geometrija, ki se jo uporablja v različnih naravoslovno-tehničnih vedah, je evklidska. Evkl ...

                                               

Fordov krog

Fordov krog je v matematiki krog s središčem v) in polmerom 1, kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.

                                               

Geometrijska konstrukcija

Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo. Pri geometijskih konstrukcijah uporabljamo samo točno določeno geometrijsko orodje in samo postopke, ki so v načelu povsem točni. Postopki, ki temeljijo na metod ...

                                               

Hiperbolična geometrija

Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija. Odkrila sta jo istočasno in neodvisno eden od drugega Nikolaj Ivanovič Lobačevski in János Bolyai. Po odkriteljih jo ime ...

                                               

Ploskev drugega reda

Kvadrik je poljubna n {\displaystyle n\,} -razsežna hiperpovršina v n − 1 {\displaystyle n-1\,} razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel kvadratnega polinoma. Splošna oblika kvadrika je definirana z algebrsko enačbo: ∑ i, j = 1 n + 1 x ...

                                               

Matrika evklidskih razdalj

Matrika evklidskih razdalj je kvadratna matrika, katere elementi predstavljajo razdalje med točkami v evklidskem prostoru. Če se z A {\displaystyle A\,} označi matriko evklidskih razdalj in so točke definirane v m -razsežnem prostoru, potem so el ...

                                               

Minuta

Minúta je enota za merjenje časa, enaka šestdesetim sekundam oz. 1/60 ure. Običajna okrajšava je min ali m. Občasno ob vstavitvi ali odvzemu prestopne sekunde se lahko pojavi tudi minuta, ki ima 61 ali 59 sekund. enota za merjenje kota, enaka šes ...

                                               

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija. Zaradi drugačnih aksiomov so seveda tudi druge lastnosti geometrijskih objektov v neevklidski geometriji drugačne kot v evklidski. Izraz neevk ...

                                               

Podobnost (geometrija)

Podóbnost je v geometriji značilnost množic, da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost. Poseben primer podobnosti je skladnost, ko imata dve množici enako obliko in tudi velikost. Množici točk sta podobni, če se da eno na drug ...

                                               

Politop

Politóp je v geometriji geometrijski objekt z ravnimi stranskimi ploskvami, ki lahko obstaja v poljubnem številu razsežnosti. Najenostavnejša oblika politopa je mnogokotnik, ki je politop v dveh razsežnostih, polieder je politop v treh razsežnost ...

                                               

Pravokotnost

Pravokótnost je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd. Pravokotnost označimo s simbolom ⊥ {\displaystyle \bot }. Premici sta pravokotni, če se sekata tako, da okle ...

                                               

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije. Premica je v grobem rečeno tanek, dolg, raven geometrijski objekt. Na premici je razdalja med točkama najmanjša. Na obeh straneh omejen del premice imenujemo daljica, na eni stran ...

                                               

Presek

Presèk ima več pomenov. v geometriji je presek dveh krivulj množica točk, ki ležijo na obeh krivuljah; vsaka posamezna od teh točk se imenuje presečišče presek množic A in B v teoriji množic je množica A ∩ B, ki vsebuje vse tiste elemente, ki so ...

                                               

Računalniška geometrija

Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki. Glavni razlog za razvijanje računalniške geometrije, je bil napredek v računalniški grafiki i ...