ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 302




                                               

Enotska funkcija

Enótska fúnkcija je v teoriji števil popolnoma multiplikativna funkcija pozitivnih celih števil definirana kot: ε n = { 1 ; n = 1, 0 ; n ≠ 1. {\displaystyle \varepsilon n={\begin{cases}1;&n=1,\\0;&n\neq 1.\end{cases}}\!\,} Funkcija se ime ...

                                               

Enotska krožnica

Enôtska króžnica je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote. Pogosto je poleg tega njeno središče v točki kartezičnega koordinatnega sistema v evklidski ravnini. Ustreznica enotski krožnici v treh razsežnostih je enotsk ...

                                               

Enotski kvadrat

Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1. Običajno se enotski kvadrat misli kot kvadrat v kartezični ravnini z oglišči v točkah 0, 0, 1, 0, 0, 1 in 1, 1.

                                               

Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev

Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev je razvrstitev kompaktnih kompleksnih ploskev v deset razredov. V vsakem od teh razredov se lahko ploskve parametrizirajo s prostorom modulov. Prvi je opisal razvrstitev kompleksnih projektivnih ploskev ital ...

                                               

Erdős-Gyárfásova domneva

Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás. Domneva pravi, da vsak graf s stopnjo vsaj 3 vsebuje enostavni cikel, katerega dolžina je potenca 2. Erdős ...

                                               

Eulerjeva enačba četrte stopnje

Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler. Problem sprašuje po rešitvi diofantske enačbe četrte stopnje: a 4 + b 4 + c 4 + d 4 = a + b + c + d 4, a, b, c, d ∈ Z, {\displaystyle a^{4}+ ...

                                               

Eulerjeva funkcija fi

Eulerjeva fúnkcija φ je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja. Ali drugače rečeno, ki so manjša od in so n relativ ...

                                               

Eulerjeva premica

Eulerjeva prémica je v geometriji premica v poljubnem neenakostraničnem trikotniku, ki poteka skozi več njegovih pomembnih točk. Na sliki je prikazana z rdečo. Poteka skozi štiri klasične posebne točke trikotnika: višinsko točko V, središče očrta ...

                                               

Evdoksova kampila

Evdoksova kampila je kvartna krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo: x 4 = x 2 + y 2, {\displaystyle x^{4}=x^{2}+y^{2}\!\,} pri tem se rešitev x = y = 0 {\displaystyle x=y=0\!\,} ne upošteva. V polarnem koordinatnem sistemu je ...

                                               

Evklidovo število

Evklidova števila so v matematiki cela števila oblike E n = p n # + 1, kjer je p n # primoriela – produkt praštevil manjših ali enakih p n. Imenujejo se po starogrškem matematiku Evklidu. Prva Evklidova števila so zaporedje A006862 v OEIS: 3, 7, ...

                                               

Evolventa

Evolvénta dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po nje ...

                                               

Fakulteta (funkcija)

To je članek o fakulteti kot matematični funkciji. Za šolsko ustanovo glej fakulteta. Fakultéta naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere" n ...

                                               

Feigenbaumovi konstanti

Feigenbaumovi konstánti sta v matematiki dve konstanti, imenovani po ameriškemu matematiku in fiziku Mitchellu Jayu Feigenbaumu, ki ju je odkril. Obe izražata razmerja v bifurkacijskem grafu. Prva Feigenbaumova konstanta zaporedje A006890 v OEIS: ...

                                               

Feynmanov graf

Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja. Najpreprostejši primer je, kadar ima vsako polje lastne kvante, na primer kot je kvant elektromagnetnega polja foton. F ...

                                               

Folkmanov graf

Folkmanov graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni regularni graf stopnje 4 z 20-imi točkami in 40-imi povezavami. Imenuje se po Jonu Folkmanu. Folkmanov graf je Hamiltonov graf in ima kromatično število 2, kromatični indeks 4, premer 4, pol ...

                                               

Fraktal

Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti: vsebuje podrobnosti pri poljubni veliki ali majhni povečavi glej simetrija, je natančno ali statistično samopodoben, je določen rekurzivno. njegova razsežnost je večja od nj ...

                                               

Fréchetova porazdelitev

Fréchetova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena enim parametrom. Imenuje se po francoskem matematiku Mauricu Renéju Fréchetu 1878 – 1973, ki jo je prvi opisal v letu 1927. Nadaljnje raziskave porazdelitve so ...

                                               

Friedmanovo število

Friedmanovo število je v matematiki naravno število, ki je v danem številskem sestavu izraženo z vsemi svojimi števkami v poljubnem vrstnem redu v kombinaciji s katerokoli osnovno aritmetično opeacijo in včasih z eksponentom. 347 je na primer Fri ...

                                               

Frizijska grupa

Frízijska grúpa je matematični koncept klasifikacije oblik na dvorazsežnih ploskvah, ki se na podlagi simetrij v vzorcu v eni smeri ponavljajo. Takšni vzorci se pogosto pojavljajo v arhitekturi in dekorativni umetnosti. Matematična obravnava takš ...

                                               

Gaussovo praštevilo

Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2 n +1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2. Gaussova praštevila so Gaussova cela števila z = a + bi z naslednjimi tremi značilnostmi: če sta a in b različna od 0, je z Gaussovo praštevilo, č ...

                                               

Geodetka

Geodétka je tudi ženska, ki se ukvarja z geodezijo glej geodet. Geodétka je v matematiki posplošitev pojma premice za" ukrivljene prostore ". Definicija geodetke je odvisna od vrste" ukrivljenega prostora ". Če ima prostor naravno metriko, potem ...

                                               

Geometrična sredina

Geométrična sredína množice pozitivnih števil je v matematiki n -ti koren zmnožka vseh elementov množice, kjer je n število elementov. Geometrična sredina množice { a 1, a 2., a n } je: ∏ i = 1 n a i 1 / n = a 1 ⋅ a 2 ⋯ a n 1 / n = a 1 ⋅ a 2 ⋯ a ...

                                               

Geometrična vrsta

Geométrična vŕsta je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten. Končna geometrična vrsta je vsota členov geometričnega zaporedja. Vrsta: 1 2 + 1 4 + 1 8 + 1 16 + ⋯ {\displaystyle {\frac {1}{2}}\,+\,{\frac {1}{4}}\,+\, ...

                                               

Geometrijsko mesto točk

Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti. Izraz se rabi za množico pogojev, ki definirajo eno ali več zveznih krivulj. Premica je na primer geometrijsko mesto točk, ki so enako oddaljene ...

                                               

Geronova lemniskata

Geronova lemniskata je ravninska krivulja, ki ima stopnjo 4 in rod nič. Krivuljo je proučeval francoski matematik Camille-Christophe Gerono 1799 – 1891. Enačba krivulje je: x 4 − x 2 + y 2 = 0. {\displaystyle x^{4}-x^{2}+y^{2}=0\!\.} Enačbo krivu ...

                                               

Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder

Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles. V letu 1966 je Norman Johnson rojen 1930 imenoval in opisal 92 Johnsonovih teles.

                                               

Giro podaljšana kvadratna bikupola

Giro podaljšana kvadratna bikupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, jo lahko dobimo z giro podaljševanjem kvadratne bikupole tako, da dodamo osemstrano antiprizmo med njeni skladni polovici. V letu 1966 je Norman Johnson rojen ...

                                               

Giro podaljšana kvadratna bipiramida

Giro podaljšana kvadratna bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime kaže ga lahko konstruiramo tako, da giro podaljšamo oktaeder ali kvadratno bipiramido tako, da dodamo kvadratno antiprizmo med njeni skladni polovici. Je deltaeder.

                                               

Giro podaljšana kvadratna kupola

Giro podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo lahko naredimo tako, da giro podaljšamo kvadratno kupolo s tem, da pritrdimo osemstrano antiprizmo na njeno osnovno ploskev. Lahko jo obravnavamo tudi kot gir ...

                                               

Giro podaljšana petstrana bikupola

Giro podaljšana petstrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že samo ime kaže, ga lahko dobimo tako, da podaljšamo petstrano bikupolo tako, da vrinemo desetstrano antiprizmo med njeni skladni polovici. Giro podaljšana petstrana bikupola ...

                                               

Giro podaljšana petstrana birotunda

Giro podaljšana petstrana birotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo lahko dobimo tako, da podaljšamo petstrano birotundo tako, da vrinemo desetkotno antiprizmo med njeni dve polovici. Giro podaljšana petstrana birotunda je ...

                                               

Giro podaljšana petstrana kupola

Giro podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, jo lahko dobimo s podaljševanjem petstrane kupole tako, da dodamo desetstrano antiprizmo na njeno osnovno ploskev. Lahko jo obravnavamo tudi kot giro podaljšano ...

                                               

Giro podaljšana petstrana kupolarotunda

Giro podaljšana petstrana kupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime kaže, jo lahko dobimo tako, da podaljšamo petstrano kupolorotundo s tem, da dodamo desetkotno antiprizmo med njeni dve polovici. Giro podaljšana petstrana kupolaro ...

                                               

Giro podaljšana petstrana piramida

Giro podaljšana petstrana piramida je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime kaže, ga lahko dobimo tako, da vzamemo petstrano piramido, ki jo giro podaljšamo tako, da vrinemo desetstrano antiprizmo med njeni polovici. Lahko jo tudi obravnavamo k ...

                                               

Giro podaljšana petstrana rotunda

Giro podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo dobimo tako, da giro podaljšamo petstrano rotundo tako, da pritrdimo desetstrano antiprizmo na njeno osnovno ploskev. Lahko jo obravnavamo tudi kot giro poda ...

                                               

Giro podaljšana tristrana bikupola

Giro podaljšana tristrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles. Že ime nakazuje, da jo dobimo z giro podaljševanjem tristrane bikupole tako, da vrinemo šeststrano antiprizmo med njeni skladni polovici.

                                               

Giro podaljšana tristrana kupola

Giro podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles. Lahko jo dobimo tako, da dodamo šeststrano antiprizmo na osnovno ploskev tristrane kupole. Ta postopek imenujemo "giro podaljševanje", kar pomeni, da je antiprizma pritrjena na osno ...

                                               

Girobifastigij

Giro bifastigij je eno izmed Johnsonovih teles. Nastane tako, da združimo dve pravilni tristrani prizmi, ki imata po dve stranski ploskvi, vzdolž odgovarjajočih kvadratnih stranskih ploskev, pri tem pa zavrtimo eno prizmo za četrtino obrata. Izra ...

                                               

Girorombiikozidodekaeder

Girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles. V letu 1966 je Norman Johnson rojen 1930 imenoval in opisal 92 teles, ki jih sedaj imenujemo Johnsonova telesa.

                                               

Glavna diagonala

Glavna diagonala kvadratne matrike A {\displaystyle A\,} je skupina elementov a i j {\displaystyle a_{ij}\,} pri katerih je i {\displaystyle i\,} enak j {\displaystyle j\,}. Pri kvadratni matriki so to elementi, ki jih najdemo na mestih od levega ...

                                               

Gnomon (oblika)

Figurativna števila so povezana s Pitagorejsko geometrijo. Pitagora je prvi pričel delati z njimi. Ta števila lahko generiramo iz gnomona. Gnomon je del, ki ga moramo dodati figurativnim številom, da jih pretvorimo v naslednjega večjega. Za pretv ...

                                               

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja. Gradient se označuje z oznako" grad "ali simbolom ∇ {\displaystyle \nabla }.

                                               

Graf (matematika)

Za grafični prikaz funkcije glej graf funkcije. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi. Medsebojno povezani objekti so upodobljeni z matematičnimi ...

                                               

Graf raztrosa

Gráf raztrósa je vrsta matematičnega diagrama, ki za dano množico podatkov v kartezičnih koordinatah običajno prikazuje vrednosti dveh spremenljivk. Podatki so prikazani kot zbirka točk, ki ima vsaka vrednost dveh spremenljivk, kar določa njeno l ...

                                               

Gregoryjevo število

Gregoryjevo števílo je v matematiki realno število oblike: G x = ∑ i = 0 ∞ − 1 i 1 2 i + 1 x 2 i + 1, {\displaystyle G_{x}=\sum _{i=0}^{\infty }-1^{i}{\frac {1}{2i+1x^{2i+1}}}\!\,} kjer je x poljubno racionalno število večje ali enako 1. Imenuje ...

                                               

Grške številke

Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki. Izbrali so znake samo za nekatera števila. Znake za ostala pa so sestavili iz njih. Pomen števil so dali kar črkam abecede. Da so ločili črke in pisane besed ...

                                               

Grupoid

Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par, kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej. Ker se v angleščini ista beseda uporablja za dosti bo ...

                                               

Gumbelova porazdelitev 2. tipa

Gumbelova porazdelitev 2. tipa je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma. Imenuje se po nemškem matematiku Emilu Juliusu Gumbelu 1891 – 1966. Porazdelitev je podobna Weibullovi porazdelitvi, če bi zamenjali ...

                                               

Hamiltonova pot

Hamiltonova pot je v teoriji grafov pot v neusmerjenem grafu, ki gre skozi vsako točko na grafu točno enkrat. Če sta začetna in končna točka poti enaki, se imenuje Hamiltonov cikel. Ime je dobila po irskem matematiku Williamu Rowanu Hamiltonu. Gr ...

                                               

Hanojski stolpi

Hanojski stolpi oziroma problem Hanojskega stolpa je igra ali uganka s področja razvedrilne matematike. Za igro so potrebne tri palice, na katere zlagamo okrogle ploščice različnih velikosti. Število ploščic je poljubno, vse pa morajo biti različ ...