ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 301




                                               

Baselski problem

Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735. Ker problema tedanji vodilni matematiki niso znali rešiti, je rešit ...

                                               

Baza (linearna algebra)

Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v = ∑ b ∈ B β b {\displaystyle v=\sum _{b\in B}\beta _{b}b}, kjer so koeficienti β b {\displaystyle \beta _{b}} enolično d ...

                                               

Bellova vrsta

Bellova vrsta je v matematiki formalna potenčna vrsta, s katero se proučujejo značilnosti aritmetičnih funkcij. Vrste je uvedel, proučeval in razvil Eric Temple Bell. Za dano aritmetično funkcijo f {\displaystyle f} in praštevilo p {\displaystyle ...

                                               

Besslova funkcija

Besslove funkcije so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: x 2 d 2 y d x 2 + x d y d x + x 2 − ν 2 y = 0. {\displaystyle x^{2}{\frac {\mathrm {d} ^{2}y}{\mathrm {d} x^{2}}}+x{\frac {\mathrm {d} y}{\mathrm {d} x ...

                                               

Bicentrični mnogokotnik

Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica. Vsi trikotniki in pravilni mnogokotniki so bicentrični. Na drugi strani na primer pravokotnik ni b ...

                                               

Bicentrični štirikotnik

Bicéntrični ali tetívnotangéntni štírikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik, ki je hkrati tetivni in tangentni štirikotnik, oziroma, če obstaja krožnica, ki vsebuje vsa njegova oglišča, in krožnica, ki se dotika vseh njegovih str ...

                                               

Bicentrični trikotnik

Vsi trikotniki so bicentrični ali tetivnotangentni, oziroma imajo tako včrtano kot očrtano krožnico. Drugi mnogokotniki s številom stranic večjim ali enakim 4 te značilnosti nimajo vedno. Imajo pa jo pravilni mnogokotniki. Polmer včrtane krožnice ...

                                               

Biggs-Smithov graf

Biggs-Smithov graf je v teoriji grafov neusmerjeni regularni graf stopnje 3 s 102 točkama in 153 povezavami. Imenuje se po angleških matematikih Normanu Linsteadu Biggsu in Dereku Howardu Smithu. Njegovo kromatično število je 3, kromatični indeks ...

                                               

Bijektivna preslikava

Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati. Pri bijektivni preslikavi je poljuben element množice B slika točno enega elementa množice A, zato v tem primeru obstaja tudi obratna ...

                                               

Bilijon

Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov. Zapis v obliki števila je 1000000000000 ali zaradi preglednosti 1 000 ali tudi 1.000.000.000.000, matematično pa 10 12. Pozor: v ZDA bilijon pomeni 1000 milijonov, matematično pa 10 9! Brezrazsež ...

                                               

Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil

Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil ali krajše BBS-generator je generator psevdonaključnih števil, ki so ga leta 1986 predlagali ameriška matematičarka in računalnikarka Lenore Blum, njen mož, venezuelski računalnikar Manuel Blum i ...

                                               

Brahmaguptov izrek

Brahmaguptov izrék je izrek v ravninski geometriji imenovan po Brahmagupti. Izrek pravi, da v ortodiagonalnem tetivnem štirikotniku pravokotnice iz presečišča diagonal na stranice razpolavljajo nasprotne stranice. Pri tem velja tudi, da so razdal ...

                                               

Brodnikov problem

Brodníkov problém je znan problem iz teorije grafov in uganka. Brodnik mora na nasprotni breg reke spraviti volka, kozo in zelje. Pri tem lahko v čolnu pelje le eno od obeh živali ali le zelje. Poleg tega ne sme na istem bregu pustiti koze same z ...

                                               

Cahenova konstanta

Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: C = ∑ k = 0 ∞ − 1 k a k − 1 = 1 − 1 2 + 1 6 − 1 42 + 1 ...

                                               

Calabijev trikotnik

Calabijev trikotnik je posebni trikotnik, ki ga je odkril Eugenio Calabi, in je določen s svojo značilnostjo, da ima tri različne postavitve za svoj največji včrtani kvadrat. Je topokotni enakokraki trikotnik z iracionalnim, vendar algebrskim raz ...

                                               

Cantorjevo število

Cantorjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število oblike: c n + 1 ≡ 2 c n − 1, c 0 ≡ 2 ; n ≥ 0. {\displaystyle c_{n+1}\equiv 2^{c_{n}}-1,\quad c_{0}\equiv 2;\quad n\geq 0\!\.} Eugène Charles Catalan je leta 1876 po Lucasovem odkritju praš ...

                                               

Celični avtomat

Célični avtomát je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija. Vsebuje pravilno mrežo celic, ki je vsaka v končnem številu stanj. Mreža ima lahko končno število razsežnosti. Tudi čas je diskrete ...

                                               

Clayjev matematični inštitut

Clayjev matematični inštitut je zasebna neprofitna ustanova s sedežem v Cambridgeu, Massachusetts. Poslanstvo inštituta je povečevanje in širjenje matematičnega znanja. Podeljuje več nagrad in podpor nadarjenim matematikom. Ustanovili so ga leta ...

                                               

Časovni odvod

Časóvni òdvod je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja spremembe vrednosti funkcije. Spremenljivka, ki označuje čas, se običajno zapiše kot t {\displaystyle t\,}.

                                               

Čenovo praštevilo

Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo. Leta 1966 je kitajski matematik Čen Džinrun dokazal, da je takšnih števil neskončno mnogo. Če je poleg p praštevilo tudi p+2, se takšna dvojica imenuje praštevilski ...

                                               

Dan pi

Dan pi je praznik, s katerim vsako leto na 14. marec obeležujemo matematično konstanto π. V ameriškem formatu datumov je namreč 14. marec zapisan kot 3/14, kar so prve tri števke pi. Praznika so se spomnili navdušenci nad matematiko v Združenih d ...

                                               

Dejterov graf

Dejterov graf je v teoriji grafov neusmerjeni 6-regularni graf s 112 točkami in 336 povezavami. Imenuje se po argentinsko-ameriškem matematiku Italu Joséju Dejteru. Njegov notranji obseg je 6. Dejterov graf se skonstruira z brisanjem kopije Hammi ...

                                               

Deljenje

Deljênje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij. Deljenje števil a in b označimo a: b ali tudi a / b oziroma kot ulomek a b {\displaystyle {\frac {a}{b}}}. Število a se imenuje deljenec ali dividend, b je delitelj ali div ...

                                               

Desetiški ulomek

Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10. Decimalne ulomke se po navadi izraža brez imenovalcev, kjer se decimalno ločilo vnese v števec na mesto od desne, kar odgovarja potenci 10 imenovalca. Na primer desetiške ulom ...

                                               

Desetkotnik

V pravilnem desetkotniku so vse stranice in koti enaki, notranji kot pa znaša 8π/10 radianov, oziroma 144 stopinj. Pravilni desetkotnik je kot vsi pravilni mnogokotniki tetivni in hkrati tangentni mnogokotnik ter zato tudi bicentrični mnogokotnik ...

                                               

Desetstrana antiprizma

Desetstrana antiprizma je v geometriji osma v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma. Sestavljena je iz dveh desetkotnikov, ki sta povezana med seboj z obročem dvajse ...

                                               

Desettisočkotnik

Desettisočkotnik je mnogokotnik, ki ima deset tisoč stranic in tudi deset tisoč oglišč. Njegov Schläflijev simbol je {10000}.

                                               

Devetkotnik

Devétkotnik ali s tujko nónagon ali eneagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z devetimi stranicami, devetimi oglišči in devetimi notranjimi koti.

                                               

Devetstrana antiprizma

Devetstrana antiprizma je v geometriji ena izmed prizem v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma. Sestavljena je iz dveh devetkotnikov, ki sta povezana med seboj z ob ...

                                               

Diferencialna topologija

Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije in diferenciabilne mnogoterosti. Je tesno povezana s sorodnim področjem, diferencialno geometrijo, skupaj pa predstavljata geometrijsko teorijo diferenciabi ...

                                               

Dinamični biljard

Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja. Ko delec zadene rob, se odbije brez izgube hitrosti, in odboj predstavlja idealni trk. Delec je p ...

                                               

Dinamični sistem

Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno" pravilo ", ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru. Zgledi dinamičnih sistemov so matematični modeli, ki opisujejo nihanje urnega nihala, ...

                                               

Dirichletova funkcija lambda

Dirichletova funkcija lambda λ {\displaystyle \lambda \,} je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota: λ s = ∑ n = 0 ∞ 1 2 n + 1 s = 1 − 1 2 s ζ s, ℜ s > 1), {\displaystyle \lambda s=\sum _{n=0}^{\infty }{\frac {1}{2 ...

                                               

Disfenocingul

Disfenocingul je eno izmed Johnsonovih teles. Je eno izmed osnovnih Johnsonovih teles, ki ga ne moremo dobiti s postopkom "odreži in prilepi" katerega izmed platonskih ali arhimedskih teles. V letu 1966 je Norman Johnson rojen 1930 opisal in imen ...

                                               

Disjunktni množici

Disjunktni ali tuji množici sta množici, ki imata prazen presek, torej: A ∩ B = ∅ {\displaystyle A\cap B=\emptyset }. To pomeni, da množici nimata nobenega skupnega elementa. Zgled tujih množic sta A = {1.2.3} in B = {10.11.12}. Disjunktost lahko ...

                                               

Ditrigonalni dodekadodekaeder

Konveksna ogrinjača je pravilni dodekaeder. Ima enako razvrstitev oglišč kot mali ditrigonalni ikozidodekaeder, ki ima skupne pentagramske stranske ploskve in veliki ditrigonalni ikozidodekaeder, ki pa ima skupne petkotne stranske ploskve, ter se ...

                                               

Divergenca

Divergenca vektorskega polja V → = {\displaystyle {\vec {V}}=} je v vektorski analizi operator, ki slika iz R 3 → R {\displaystyle \mathbb {R} ^{3}\rightarrow \mathbb {R} } in vektorskemu polju V → {\displaystyle {\vec {V}}} priredi skalarno polj ...

                                               

Divergentna vrsta

Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite. Če vrsta konvergira, se morajo njeni posamezni členi zmanjševati do 0. Vsaka vrsta, kjer njeni posamezni čle ...

                                               

Drevo (teorija grafov)

Drevo je v matematiki graf v katerem sta poljubni dve točki povezani s točno eno enostavno potjo. Po enakovredni opredelitvi je drevo vsak povezan graf brez ciklov. Gozd je nepovezana unija dreves. Različne vrste dreves, ki se uporabljajo kot pod ...

                                               

Dvojiški logaritem

Dvojiški logaritem je v matematiki logaritem z osnovo 2. Je inverzna funkcija: n ↦ 2 n. {\displaystyle n\mapsto 2^{n}\!\.} Dvojiški logaritem n je potenca na katero je treba dvigniti število 2, da se dobi vrednost n. Zaradi tega so dvojiški logar ...

                                               

Dvojiški številski sistem

Dvojiški številski sistem je številski sistem z osnovo 2. Edini števki uporabljeni v tem sistemu sta 0 in 1. Ker je dvojiški številski sistem enostavno realizirati z elektronskimi vezji, je uporabljen v praktično vseh računalnikih. V računalniku ...

                                               

Dvojna lunabirotunda

Dvojna lunarotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Je eno izmed osnovnih Johnsonovih teles, ki ga ne moremo dobiti s postopkom "odreži in prilepi" katerega izmed platonskih ali arhimedskih teles.

                                               

Dvojno Mersennovo število

Dvojno Mersennovo število je v matematiki Mersennovo število oblike: M p ≡ 2 p − 1 − 1, {\displaystyle M_{M_{p}}\equiv 2^{2^{p}-1}-1\!\,} kjer je p eksponent Mersennovih praštevil. Najmanjša dvojna Mersennova števila so zaporedje A077586 v OEIS: ...

                                               

Dvojno povečana petstrana prizma

Dvojno povečana petstrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles. Kot kaže ime, jo lahko dobimo z dvojnim povečanjem petstrane prizme s tem, da ji prilepimo kvadratne piramide na dve nesosednji ekvatorialni stranski ploskvi. Telo, ki ga dobimo s t ...

                                               

Dvojno povečana prisekana kocka

Dvojno povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles. Njeno ime kaže, da jo dobimo z dodajanjem dveh kvadratnih kupol na vzporedne osemkotne stranske ploskve prisekane kocke.

                                               

Dvojno povečana tristrana prizma

Dvojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo dobimo tako, da povečamo tristrano prizmo s kvadratno piramido, ki jo prilepimo na ekvatorialni stranski ploskvi. Podobna je povečani tristrani prizmi J 49 in ...

                                               

Edmondsonova matrika

Edmondsova matrika v teoriji grafov za uravnoteženi dvodelni graf z oznako G {\displaystyle G\,}, kjer sta U = { u 1, u 2, …, u n } {\displaystyle U=\{u_{1},u_{2},\dots,u_{n}\}} in V = { v 1, v 2, …, v n } {\displaystyle V=\{v_{1},v_{2},\dots,v_{ ...

                                               

Elementarna funkcija

Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so: potenčne, polinomi cele racionalne, eksponentne in logaritemske, racionalne, trigonometrične in obratne trigonometrič ...

                                               

Elipsa

Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F 1 in F 2 stalna. Elipsa je ena od stožnic.

                                               

Enakokotni mnogokotnik

Enakokótni mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik pri katerem so vsi notranji koti enaki, oziroma skladni. Če so skladne tudi vse njegove stranice je mnogokotnik pravilen. Edini enakokotni trikotnik je enakostranični trikotnik. Edini e ...